Kultura / Na krilih javnega denarja
Primer založbe Beletrina in njene navezanosti na javnofinančne tokove denarja

Mitja Čander (desno) je sedaj tudi ustanovitveni član platforme Anžeta Logarja (na fotografiji ustanovitev platforme 31. maja letos)
© Borut Krajnc
Na javnem razpisu je bilo avgusta letos nevladnim organizacijam na ministrstvu za javno upravo dodeljenih 6,8 milijona evrov, zaradi sorodstvenih in prijateljskih povezav z izbranimi prejemniki pa je na koncu morala odstopiti ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Na njem pa je izstopala še ena neverodostojna izbira in prijava: gre za projekt založbe Beletrina, ki naj bi po izboru komisije prejela skoraj 410 tisoč evrov. Mitja Čander, Aleš Šteger, Marko Hercog in Alma Čaušinović Klemenčič, ki so danes formalni ustanovitelji in vodilni Beletrine, so namreč šele 11. maja, to je štiri dni pred zaključkom razpisa ministrstva za javno upravo, dopolnili statut Beletrine. Njeno dejavnost kot »neprofitne nevladne organizacije s področja kulture« so razširili na »varstvo in razvoj demokracije, področje znanosti in informacijske družbe« ter na »skrb za pravice ranljivih skupin«. S tem so odkljukali razpisno zahtevo, da mora iz akta prijavitelja izhajati, da deluje na področju varstva/razvoja demokracije, dobrega upravljanja, transparentnosti ali aktivnega državljanstva. A prenovljeni statut je bil v bazi AJPES objavljen 31. maja, torej dva tedna po zaprtju razpisa. Komisija je založbi, ki se je očitno ad hoc prilagodila razpisu, namenila enega največjih zneskov. Kako je to mogoče?