Intervju / »Živimo v svetu, ki od nas zahteva, da moramo poraženca, ko je že na tleh, tepsti še malo«

Na začetku leta so Italijane razburili videoposnetki s shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav. Nemčijo so, po drugi strani, pred evropskimi volitvami preplavili videoposnetki z letovišča na otoku Sylt, kjer nemška mladina prepeva rasistično parolo »Deutschland den Deutscher, Ausländer Raus« (Nemčijo Nemcem, tujci ven). Nezamisljivo, bi rekli, a podobno se je dogajalo prejšnji teden pri nas, v slovenski prestolnici, na shodu tako imenovane Slovenske obrambne straže. Ti primeri se morda zdijo nepomembni, obrobni izbruhi skrajnosti. A žal je prav takšna skrajnost našla zatočišče pri nekaterih uveljavljenih političnih strankah po Evropi. Pri postfašističnih Bratih Italije Giorgie Meloni, pri francoski skrajno desni stranki Nacionalni zbor, pri skrajno desni nemški Alternativi za Nemčijo, ne nazadnje pa pri domači SDS. In zdaj, z utrditvijo položaja teh strank po evropskih volitvah, tudi v evropskem parlamentu. O tem, kako različne skrajnosti pronicajo skozi družbene pore ter kako podpihujejo in izkoriščajo nekatere politike, smo se pogovarjali s priznanim britanskim sociologom in političnim komentatorjem dr. Richardom Seymourjem.

V Evropi se krepijo skrajno desne sile, kar so pokazale tudi evropske volitve. Oblikuje se združenje konservativnih populistov in prinašalcev iliberalne demokracije, ki pravijo, da je liberalizem glavni krivec za moralni razkroj Zahoda. Smo res tako zelo zašli? 

Zanimivo se mi zdi, da imajo pojmi, kot je »ideologija spola«, kar vneto prodajajo na desnici in nas pred tem ves čas strašijo, danes takšno težo. Če bi leta 2010 vprašali povprečnega Britanca, kaj si misli o transspolnih osebah, bi verjetno dejal, da mu je zanje precej vseeno. Da z njimi skratka nima nobenih težav. Ne pravim, da so imeli vsi radi transspolne osebe, ampak večinoma jih niso razumeli kot problem.