TV komentar / Jaz, jaz, jaz
Tanja Gobec je naredila izvrsten intervju s predsednico Natašo Pirc Musar. A tudi slednja ni bila tako slaba. Na prvi pogled.
Tanja Gobec v pogovoru s predsednico države Natašo Pirc Musar
© TV Slovenija
Najprej moramo povedati, da smo ob gledanju intervjuja s predsednico Natašo Pirc Musar v nečem uživali: namreč v ravni pogovora, ravni uporabljenega jezika, bontonu in vedenju obeh, predsednice in novinarke TV Slovenija Tanje Gobec. Utrujeni smo od domačijskega, krampastega vedenja slovenskih politikov (in novinarjev), ki mislijo, da je nekaj pristnega v tem, da se vedejo, kot da so pravkar prišli s partije tenisa ali pa iz hleva (kar je popolnoma enako, da ne bo dvoma). Nataši Pirc Musar moramo prav čestitati, ker je doumela, kaj je tisto, kar je Milana Kučana, Janeza Drnovška in ne nazadnje tudi Boruta Pahorja delalo državniške: da se znajo obnašati, da poznajo pravila bontona in da govorijo izbrano, pozorno do jezika. Saj se zdi irelevantno, a to državnika loči od nas, raje. Morda sicer niso taki (Pahor je ob izklopljenih kamerah hitro prostaški), je pa to vedenje učinkovito. A je že tako, da se v družbah, kjer se držijo pravil vedenja, dejansko tudi lažje pogovarjajo, ker s tem vsebina prevlada nad formo, naj se sliši še tako absurdno. Forma pomaga, da vsebina pride v ospredje.
In to se je zgodilo tudi v tem pogovoru. Forma je omogočila, da smo lahko poslušali vsako besedo predsednice posebej, slišali nianse in tudi prepoznali, ko ji je spodrsnilo. In zato pravimo, da je Tanja Gobec opravila izjemno delo: ker je vprašanja postavljala ravno dovolj niansirano in gosposko, da se intervju ni prevesil v klasično preigravanje »kdo bo koga«. Predsednica republike nas je tako v prvem delu intervjuja pripravila do iskrenega ogorčenja nad predsednikom vlade Robertom Golobom, ker izigrava pristojnosti predsednice republike. A potem se je začela ta podoba toksičnega moškega počasi raztapljati. Točka preloma v pogovoru je bil trenutek, ko je predsednica omenila, kako jo je stranka Svoboda podprla v drugem krogu s stisnjenimi zobmi – kako ji je ušla ta pripomba! Tako razkrivajoče je bilo, saj je predsednica nazorno pokazala, da ko pride do nje osebno, tudi njej postane nepomembno vse govorjenje o razumevanju ustavnih razmerij in ničesar več ne razume. Pač volitve so bile. In Svoboda jo je podprla, potem ko je strankin kandidat izgubil možnost nastopa v drugem krogu. To je demokracija. Ampak to predsednico boli – in tega ji še dve leti kasneje ne uspe ne razumeti ne pozabiti.
Ne želimo seveda reči, da je za slabe odnose s predsednikom vlade Golobom kriva le predsednica republike – a sama ima pri tem vsaj toliko kot moški z druge strani ulice. In to se najbolj pokaže prav takrat, ko se dela, da to, da nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar zdaj dela pri njej in hkrati bije vojno z Golobom, ni njena stvar. Seveda je. Od Goloba in drugih pričakuje, da bodo razumeli razsežnosti vseh svojih dejanj, njena pa so brez pomena – ali kaj? In prav to je Tanji Gobec zelo lepo uspelo pokazati. Kako? Pustila ji je govoriti.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.