Black Country, New Road: Forever Howlong

+ + + +

Ena največjih zagat v življenju vsakega benda je, kaj narediti, ko druščino zapusti glavni pevec in pisec besedil. Da skupino Black Country, New Road zapušča frontman, pevec in kitarist Isaac Wood, smo izvedeli tik pred izidom zadnjega, izjemno izdelanega in kar strašljivo skladnega albuma Ants from Up There (2022). Ekipa se je odzvala ekspresno – ohranila je ime, koncerte in turneje, ki naj bi bili namenjeni promociji plate, je sicer prav tako obdržala, a za ta namen takoj začela pisati nove skladbe. Stari repertoar brez glavnega protagonista preprosto ni več prišel v poštev. Sledili sta dve res nevsakdanji potezi: najprej je skupina BCNR na množici nastopov ignorirala izjemno uspešen aktualni projekt in igrala izključno nov material, ki v nobeni obliki sploh še ni bil izdan, potem pa izdala live ploščo, ki ni živa različica starejšega materiala, ampak je sploh čisto svoja in nova.

Zagnanost se tu še ni končala. Zasedba se je zaprla v studio in brez ihte in hitenja posnela novo ploščo, ki pomeni (ponovno) kar radikalno slogovno preobrazbo. Razlogov je več. Prvi je, da se je izogibala rabi glasbil, ki so do zdaj zanjo veljala za tipična. Namesto violine in klavirja smo tako dobili mandolino, kljunasto flavto in čembalo. Posledice so usodne. Forever Howlong neizbežno zveni staromodno in že kar baročno, celo srednjeveško, oziroma kar kliče, da ga umestimo v tradicijo folkaškega art rocka šestdesetih in sedemdesetih let, ki je bil zelo specifičen, značilen in pomemben za britanski milje. To kategorizacijo ali vzporednico lahko še razširimo. Pevske vloge ni prevzela ena članica zasedbe, ampak kar tri – Tyler Hyde, Georgia Ellery in May Kershaw. Redke odlomke pojejo skupaj, sicer pa si vlogo podajajo iz posnetka v posnetek. Bolj kot za klasično petje gre za zračno pripovedništvo markantne in melodične artikulacije, kar spet deluje staromodno.

Že zadnji album je bil dokaj komoren in folkaški, zdaj od začetnega postpunka skupine BCNR ni ostalo tako rekoč nič. Forever Howlong je plošča brez distorzije in hrupnejših vložkov. Je ura ležernega, dobrega in razbremenjenega razpoloženja. Besedila so čudaška, na trenutke že trapasta, a tudi v delih, kjer gre za resnejše in mračnejše teme, je interpretacija še zmeraj igrivo zračna.

BCNR je skupina na pohodu: zaradi neštetih koncertov je popolnoma uigrana, hkrati se na novi plošči sliši, da člani niso siti drug drugega, v studio vstopajo povsem neobremenjeno. Za uro arhaičnega brenkanja in pripovedovalske interpretacije prismuknjenih besedil je potrebna potrpežljivost, vendar to ne zmanjša impresivnosti skrbne preobrazbe.