»Mušič ne velja le za slovenskega, ampak tudi za italijanskega in francoskega umetnika«

Zoran Mušič se vrača domov, v Gorico

V Palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo v nedeljo odprli razstavo z naslovom Züriška soba, dela in atelje, ki bo na ogled do 31. oktobra. Gre za zadnjo od treh velikih razstav v sklopu EPK, posvečenih slovenskemu umetniku svetovnega slovesa Zoranu Mušiču (1909-2005), ki je od leta 1945 do smrti živel in ustvarjal v Benetkah in Parizu.

Na razstavi "velikega italijansko-slovenskega umetnika", kot so italijanski organizatorji razstave zapisali v sporočilu za javnost, bo na ogled več kot sto Mušičevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, od 30. let prejšnjega stoletja do leta 2000, v središču pa bo širši javnosti manj znana Züriška soba.

"Gre za mojstrsko delo, ki je nastalo konec štiridesetih in v začetku petdesetih let po naročilu sester Charlotte in Nelly Dornacher iz Švice, ki sta navdušeni nad podobami v Zoranovem beneškem ateljeju umetnika prosili, naj jih poustvari v kleti njune vile v kraju Zollikon v züriških gričih in klet spremeni v prijeten prostor za druženje".

Tako je Mušič v prostoru naslikal beneške motive, konjičke, barke z živino, ženske v raznobarvnih krilih in širokih senčnikih, ki so se na eni strani prepletali z akti, portreti njegove žene Ide Cadorin in njegovih strank, na drugi pa z vedutami Benetk.

Soba je bila kasneje dolga leta zapuščena, pred propadom in pozabo jo je rešil Paolo Cadorin, strokovnjak za restavratorstvo ter Mušičev prijatelj in svak. Restavrirali so tako blago in pohištvo kot stenske poslikave, ki so jih obenem prenesli na aluminijaste panoje in tako omogočili transport. Po restavratorskih posegih je bila Züriška soba leta 2018 razstavljena v Benetkah, v Gorico pa bo pripotovala v več tovornjakih iz Švice. Leta 2023 je v italijanščini izšla tudi knjiga z naslovom Züriška soba, sanje Zorana Mušiča in Paola Cadorina.

Čeprav je Mušič dolga leta živel med Benetkami in Parizom, zaradi česar velja ne le za slovenskega, ampak tudi za italijanskega in francoskega umetnika, "so Mušičeve kulturne korenine po eni strani v domači srednji Evropi in tisočletni zgodovini Benetk, po drugi strani pa se napaja s podobami iz velikih evropskih slikarskih tradicij El Greca, Goye in Rembrandta", so zapisali organizatorji.

Razstava prinaša več kot sto del, razdeljenih na desetletja, skoraj vsa pa prihajajo iz umetnikove osebne zapuščine, za katero skrbi Arhiv BCM - Barbarigo Cadorin Mušič iz Benetk. Obiskovalci bodo na razstavi, ki jo je kurirala Daniela Ferretti, lahko videli tudi predmete, ki jih je oblikoval Mušič, in se potopili v spomine njegove družine in njega samega, prikazan bo tudi video o Züriški sobi, Mušičevih delih in krajih, povezanih z njim.

V spremljajočem katalogu bo med drugim objavljen prispevek Jeana Claira, francoskega akademika, umetnostnega zgodovinarja in kustosa, ki je bil dober Mušičev prijatelj in sodelavec, katalog pa prinaša tudi prvo italijansko objavo treh intervjujev, ki jih je z Mušičem opravil angleški zgodovinar, kustos in pisatelj Michael Peppiatt.

Razstava bo na ogled v celotnem prvem nadstropju Palače Attems Petzenstein, ki je že od leta 1900 sedež Pokrajinskih muzejev Gorica. Nastala je pod okriljem EPK v sodelovanju Pokrajinskih muzejev Gorica in Furlanije-Julijske krajine z Arhivom BCM - Barbarigo Cadorin Music in Fundacijo Charlotte in Nelly Dornacher iz Švice.

Organizatorji so zapisali, da se z razstavo, ki se odpira prav na dan dvajsete obletnice umetnikove smrti, "Zoran Mušič vrača domov, v Gorico" in dodali, da se je rodil v vasi Bukovica, le dobrih osem kilometrov od Gorice, ki si z Novo Gorico letos deli naslov Evropske prestolnice kulture.

Že pred tem sta v slovenski produkciji nastali Mušičevi razstavi Telesa pokrajin na gradu Štanjel in Pokrajine teles v dvorcu Dobrovo. Obe je kurirala Nelida Nemec, na ogled pa sta do 5. septembra. Če goriška razstava poleg Züriške sobe prinaša predvsem dela iz Mušičeve osebne zapuščine, pa sta razstavi na slovenski strani nastali predvsem v sodelovanju s tremi zbiralci Mušičevih del, in sicer so to zakonca Lia in Maurizio Zanei iz Trsta, Siegbert Metelko iz Celovca in Sonja Stangelj iz Italije.