Zakaj ne beremo?

Na Danskem so pred kratkim v celoti odpravili davek na knjige, ki je prej znašal kar 25 odstotkov. S tem ukrepom naj bi se začel boj proti bralni krizi, saj državljani Danske menda berejo vse manj. Podobno bralno krizo doživljamo pri nas, verjetno pa tudi drugje po svetu.

Raziskava Knjiga in bralci VII raziskovalcev Andreja Blatnika, Jake Gerčarja, Mihe Kovača in Sama Ruglja, katere izsledki so bili objavljeni lani, je dokazala, da krizo zares doživljamo. Delež bralcev, ki preberejo eno do tri knjige na leto, se je v zadnjem desetletju povečal z 20 odstotkov na 39, se je pa delež bralcev, ki preberejo več kot 20 knjig na leto, skoraj prepolovil, s 16 odstotkov se je zmanjšal na zgolj devet. Tudi delež bralcev, ki preberejo vsaj eno knjigo, nepovezano z delom ali študijem, je manjši. Leta 2019 je bilo takšnih 49 odstotkov, leta 2024 pa 42. To so skrb zbujajoči podatki, kako pa se naša država bori proti temu?

Leta 2020 so pri nas znižali davek za dobavo in izposojo knjig, časopisov in periodičnih publikacij na pet odstotkov. Poleg tega Javna agencija za knjigo subvencionira številne založbe in nekaterim tako pomaga preživeti. Kljub temu je lani 14 slovenskih založnikov začelo pobudo za ureditev in izboljšanje razmer v slovenskem knjižnem založništvu. To naj bi trpelo zaradi inflacije in višjih honorarjev za prevode. Pobuda zahteva oblikovanje strateškega načrta za krepitev založniške infrastrukture. Slovenski knjižni prevodi so dražji od prevodov v drugih jezikih. Recimo knjiga Intermezzo pisateljice Sally Rooney v slovenščini stane 35 evrov. Izvirnik v angleščini stane 23 evrov, nemški prevod 25 evrov, prav toliko stane hrvaški prevod.

»Produkcija knjig v Sloveniji je draga, saj je bralcev v slovenščini razmeroma malo. Nimamo ekonomije obsega. Tiskamo in prodajamo majhne naklade in založništvo ni panoga, ki lahko preživi zgolj na trgu. Lepo bi bilo, če bi odločevalci tudi pri nas razmišljali o popolni odpravi davka na knjige. Znižan DDV na knjige je ena najbolj sistemskih podpor domači knjižni produkciji, uvedba petodstotnega davka z letom 2020 je bila pomemben korak. Čeprav se to ni nujno poznalo pri ceni knjige za končnega kupca, je treba imeti v mislih celotno knjižno verigo. Je pa boljša podpora panogi kot razpisi, ki so fluidna stvar. Včasih dobiš več, včasih manj,« je o vprašanju davka na knjige povedala nekdanja direktorica JAK Renata Zamida.

V večini članic EU je stopnja obdavčitve podobna kot pri nas, torej od pet do deset odstotkov. V resnici je do zdaj Danska izstopala kot edina država članica EU, kjer je bil ta davek višji od 20 odstotkov. Na drugem mestu je bila Islandija z 11-odstotno obdavčitvijo. Odprava tega davka ni pionirska odločitev, saj so Združeno kraljestvo, Irska, Norveška in Češka države, ki knjig sploh ne obdavčujejo.

Čeprav so pri nas knjige drage, je treba opozoriti, da imamo odlično infrastrukturo knjižnic, ki so dostopne in zagotavljajo poceni dostop do knjig in drugega bralnega gradiva.