Brutalna prispodoba zakoreninjenega patriarhata

Ob stoti obletnici rojstva Andreja Hienga bodo na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) v četrtek premierno uprizorili njegovo dramo Osvajalec

Ob stoti obletnici rojstva Andreja Hienga in 55 let po prvi slovenski uprizoritvi bodo na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) v četrtek premierno uprizorili njegovo dramo Osvajalec. Režiser Sebastijan Horvat je zgodbo s štirimi junaki, predstavniki zahodne civilizacije, postavil v distopično prihodnost. 

Hieng, ki velja za enega najpomembnejših literarnih modernistov, je Osvajalca napisal leta 1970 po naročilu Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu, na slovenskih gledaliških odrih pa bo tokratna uprizoritev četrta po vrsti. Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je režijo zaupala Horvatu, ki je po njenih besedah neposredni dedič Dušana Jovanovića. Ta je pred 55 leti poskrbel za prvo slovensko izvedbo tega dela.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal režiser, je drama nastala v obdobju, ko je bila Slovenija del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki je bil čas neke drugačne ideologije, vendar je tekst že takrat "govoril širše". Sam je zgodbo postavil v distopično prihodnost, zaprto v bunker, v katerem je belopolta zahodna civilizacija popolnoma zradirala vse druge rase, hkrati pa kot kolateralno škodo popolnoma uničila rastline in živali.

Uprizoritev, ki jo je Horvat zasnoval s svojimi stalnimi sodelavci, se ukvarja s štiri protagonisti, ki so neke vrste predstavniki zahodne civilizacije. Avtor je sicer dramo postavil v Ameriko v čas španskega osvajanja, ki jo zastopa don Felipe v podobi igralca Igorja Samoborja kot gosta, ob njem pa nastopajo še Jana Zupančič, Matej Puc in Klara Kuk.

Drama Osvajalec he zgodba o vojni, genocidu, zavojevanju, oblasti, elitah, kruti kulturni apropriaciji in sužnjelastniškem izkoriščanju. A na samem začetku in tudi na koncu je to brutalna prispodoba zakoreninjenega patriarhata."

Zala Dobovšek

Režiser je besedilo bral, kot da bi se lahko dogajalo kjerkoli, saj, kot je povedal, je bila tudi v času njegovega nastanka na vrhuncu vietnamska vojna, "še ena tipična konkvistadorska akcija", pa tudi ob vsakem nastanku neke nove politične tvorbe se zdi, da se začne z nečim, kot je holokavst ali genocid. Kot primer je omenil nastanek tako SFRJ po povojnih pobojih kot nastanek samostojne Slovenije, na začetku katere so bili izbrisani in trgovina z orožjem.

Izhodišče za vstop v postavljanje drame mu je tako služilo vprašanje, kaj se dogaja z evropsko civilizacijo, da se ne glede na dosedanje izkušnje, kot je Auschwitz, vedno znova vrača v barbarstvo. Hkrati pa predstava po besedah dramaturga Milana Ramšaka Markovića govori tudi o tem, kaj pomeni človek danes, kaj je dovoljeno in kaj ne in ali smo morda na začetku nekega novega obdobja.

Kot je v gledališkem listu zapisala Zala Dobovšek, je drama Osvajalec zgodba o vojni, genocidu, zavojevanju, oblasti, elitah, kruti kulturni apropriaciji in sužnjelastniškem izkoriščanju. "A na samem začetku in tudi na koncu je to brutalna prispodoba zakoreninjenega patriarhata."

Pri nastanku predstave so sodelovali še scenograf in avtor videa Igor Vasiljev, kostumografka Belinda Radulović, avtor glasbe Drago Ivanuša ter oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek.