Svet je vsako jutro bolj nevaren

Psihološko stanje človeka v 21. stoletju

Na odru nekdanjega Kina Komuna bo igralska zasedba Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) v četrtek, 2. oktobra, ob 20.00 premierno uprizorila dramsko besedilo Tukaj v temnem gozdu norveškega pisatelja, dramatika in prevajalca Jona Fosseja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost (2023) v režiji Doriana Šilca Petka. V ospredju je človek v gozdu, zgodba pa prepleta tesnobo, preizpraševanje sublimnega in psihološko stanje človeka v 21. stoletju.

"Svet je vsako jutro bolj nevaren. Ko se zbudim, se nekje - vedno bližje - začenja nova vojna. Zemlja je ekološko tako iztirjena, da se od vročine topijo strehe avtomobilov, in vedno je nekje kakšen požar. Great Pacific Garbage Patch, kontinent smeti v Tihem oceanu, je vsak dan večji. Naša telesa od zunaj in od znotraj sobivajo s plastiko. Živim v antropocenu, na začetku šestega velikega izumrtja, ki so ga sprožila človeška dejanja," so zapisali v gledališču. V takšnem svetu se neimenovani mlajši moški zapelje v gozd in se izgubi.

Gre za zgodbo o "fatalnosti narave, ki se sooči s fatalnostjo skrivnosti človekove psihologije oziroma obratno", je na novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor.

"Uprizoritev Tukaj v temnem gozdu raziskuje več-kot-človeški svet oziroma trk med človeškim in nečloveškim. Predstava sledi postopnemu spustu iz civiliziranega v nelinearno, nehierarhično povračalnost univerzalne, surove realnosti, ki presega meje našega sterilnega in urejenega sveta. Tukaj v temnem gozdu nastaja kot koncert misli - zavestnih in vsiljivih -, ki spremljajo potovanje v neznano," je zapisal režiser Dorian Šilec Petek.

Kot je povedal, gre pri Fosseju na prvi pogled za nejasnosti ali enigmatičnost, v resnici pa se spodaj skriva ogromno logike, ki jo doseže z "očiščeno in izpiljeno pisavo". Poudaril je, da ne gre zgolj za zgodbo o usodi javnih prostorov v poznem kapitalizmu, ampak tudi za analogijo z ekološko katastrofo.

"Uprizoritev raziskuje več-kot-človeški svet oziroma trk med človeškim in nečloveškim. Sledi postopnemu spustu iz civiliziranega v nelinearno, nehierarhično povračalnost univerzalne, surove realnosti, ki presega meje našega sterilnega in urejenega sveta. "

Dorian Šilec Petek,
režiser

Dramaturginja Eva Mahkovic je kot posebnost predstave in uprizoritveni izziv Fossejevega besedila izpostavila majhnost njegove zgodbe, ob tem pa spomnila, da zgodba obseda le enega človeka, ki se odpelje v gozd in se tam izgubi. Kot je pojasnila, se literatura in umetnost v svetu, polnem katastrofe, morata ukvarjati z velikimi temami, način ukvarjanja z njimi pa je delikaten. Kot meni, je čas "velikih absolutnih zgodb" že zdavnaj minil, zato se je za uprizarjanje mogoče oprijeti le še stališč enega človeka oziroma male skupine ljudi.

Igrajo: Jernej Gašperin, Judita Zidar, Nina Rakovec, Boris Kerč, Jaka Lah, Jure Rajšp k. g. in Andrej Kobal z elektronsko glasbo v živo.  Besedilo je prevedla Marija Zlatnar Moe, za kostumografijo je poskrbel Timotej Rosc, za oblikovanje svetlobe Andrej Hajdinjak, za oblikovanje zvoka Miha Peterlič.

V Kinu Komuna 14. oktobra zvečer pripravljajo še okroglo mizo z naslovom Uprizarjati in udejanjati ekologijo.