Nekatere najbolj ikonične podobe moderne dobe

Doslej največja retrospektiva fotografinje Lee Miller

V galeriji Tate Britain so na ogled postavili doslej največjo retrospektivo fotografinje Lee Miller. Razstava zajema njeno celotno ustvarjalnost in priča o tem, kako je s svojim inovativnim in neustrašnim pristopom premikala meje v fotografiji ter ustvarila nekatere najbolj ikonične podobe moderne dobe.

Po pisanju spletnega portala Art Daily je na ogled približno 230 fotografij, nekatere ima javnost priložnost videti prvič, ter arhivsko gradivo in predmeti.

Miller se je rodila leta 1907 v Poughkeepsieju v zvezni državi New York. Študirala je slikarstvo in scenografijo, vendar jo je delo profesionalne manekenke navdihnilo, da se je posvetila fotografiji.

Na razstavi je predstavljana njena poti od manekenstva v New Yorku, kjer so jo fotografirali znani fotografi, kot sta Cecil Beaton in Edward Steichen, do dela za objektivom v Parizu, kamor se je preselila leta 1929. V francoski prestolnici je sodelovala z Manom Rayem, delala je za francosko revijo Vogue, ustanovila lastni komercialni fotografski studio in zaigrala v nadrealističnem filmu Jeana Cocteauja Pesnikova kri iz leta 1930, katerega odlomki so vključeni v razstavo.

V začetku 30. let minulega stoletja je bila Miller že močno vpeta v pariške avantgardne kroge. Svoj objektiv je usmerila v ulice mesta in ustvarila serijo fotografij, v katerih je ujela nadrealno v vsakdanjem življenju. Pod neobičajnimi koti je fotografirala pariške znamenitosti, od katedrale Notre Dame do izložbe trgovine Guerlain.

Leta 1932 se je vrnila v New York, kjer je ustanovila Lee Miller Studios Inc. in odprla svojo prvo samostojno razstavo. Tako v ZDA kot v Evropi je redno razstavljala skupaj s kolegi, pionirji moderne fotografije. Njena dela so bila objavljena v številnih umetniških revijah in časopisih. Leta 1934 se je preselila v Kairo, kjer je še naprej fotografirala.

V Tate Britain je predstavljena njena znana nadrealistična fotografija Portret prostora v oazi Siva iz leta 1937, ob njej podobe sodobnega Kaira, egiptovske puščave. Na ogled so tudi fotografije s potovanj po podeželju Sirije in Romunije, nekatere od njih so razstavljene prvič. V razstavo pa so vključeni tudi njeni portreti umetnikov, pisateljev, igralcev in filmskih ustvarjalcev, med njimi Charlieja Chaplina in Leonore Carrington.

Leta 1939 se je preselila v London in kmalu postala vodilna modna fotografinja za britanski Vogue. Na razstavi so predstavljene tudi originalne revije in arhivsko gradivo iz tistega časa. Miller je tudi postala ena redkih vojnih dopisnic, ki je dokumentirala ne le prispevek žensk in grozote na fronti, ampak tudi pretresljive prizore opustošenja in pomanjkanja po osvoboditvi po Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, Belgiji, Danski, Avstriji, Madžarski in Romuniji.

Tudi po vojni je Miller ostala tesno povezana z mednarodnim krogom prijateljev umetnikov, od Isamuja Noguchija in Dorothee Tanning do Henryja Moora in Jeana Dubuffeta. Portreti prijateljev so njena najmočnejša dela iz povojnega obdobja.

Razstava bo na ogled do 15. februarja 2026.

4SOmVvop-wY

3hYtxVZf4YI