28. 8. 2008 | Mladina 35 | Kultura
Poezija v glasbi in Sanjah
Chris Eckman, Tomaž Pengov ter Severa in Gal Gjurin na Festivalu Sanje
Tomaž Pengov na koncertu na Kongresnem trgu
© Matej Leskovšek
Festival Sanje letos že sedmo leto zapored bogati kulturni utrip avgustovske Ljubljane, del programa pa je ponovno našel prostor tudi pod Krvavcem. Kot vselej pestro festivalsko dogajanje kroji preplet literature, glasbe, filma, ustvarjalnih delavnic in mnoštva sorodnih kreativnih dejavnosti. Ker je gonilna sila festivala založba Sanje, katere dejavnost sloni predvsem na literaturi, in ker nas v Audiju kakopak zanima kreativna glasba, smo pod drobnogled vzeli ustvarjalce, ki v svoji izraznosti združujejo najboljše iz obeh svetov. Na tej strani Alp jim pravimo kantavtorji in imeli smo to srečo, da smo v vsega treh dneh dobili luciden vpogled v druženje zvoka ter poezije na slovenskem nekoč in danes.
Minuli petek nam je v Parku Zvezda v pokušino tri skladbe s svojega novega albuma najprej ponudil Chris Eckman, glasbenik z izbranim občutkom za poezijo, ki se je tokrat lotil prepesnitev in uglasbitev del Daneta Zajca. Skozi njegov nastop smo podoživeli trenutek, ko pisana beseda sproži strune na kitari, pri čemer ključno vlogo dobi interpretacija in te se je izkušeni glasbenik (pričakovano) lotil zelo prepričljivo. Eckmanu je sledil koncert avtorja prve slovenske kantavtorske plošče Tomaža Pengova, enega redkih slovenskih glasbenikov svetovnega formata. Pesnik in odličen kitarist se je predstavil s klasičnim izborom skladb, zajetih tudi na živi plošči Koncert, s katero se je pred dobrim letom in pol ponovno aktiviral. Najprej je bilo videti, da postavitev koncerta v hrupnem središču prestolnice ni bila najbolj posrečena poteza, a v nadaljevanju je prav kontrast med Tomaževo krhko poezijo in urbano nervozo ponudil svojevrsten presežek. Teža pesnikovih besed je namreč povsem zadušila okoliški hrup, ponavljajoča se tema osamljenosti v njegovih besedilih pa je skozi to prizmo postala povsem razumljiva, če ne kar logična.
Le tri dni pozneje se je na vznožju Krvavca predstavil sestrsko-bratski dvojec Severa in Gal Gjurin, glavna kreativna os trenutno neaktivnih alter poperjev Olivija. Zasedba je v svoji kratki karieri sicer povila izvrstno godbo, toda koncert Severe in Gala je presegel vsa pričakovanja. V akustičnem prepletu avtorskih skladb ter bluesovskih, soulovskih in pop klasik (Trouble in Mind, Harvest Moon, It’s Probably Me...) sta navdušila s skladnostjo, fraziranjem, dekonstruiranjem, senzibilnostjo in doživetostjo. V lirično izrazitejših skladbah je s subtilno interpretacijo blestela Severa, ko se je lirika potuhnila, pa je pobudo prevzemal Gal, ki je mojstrsko kombiniral najrazličnejše kitarske tehnike. A njuno mojstrstvo se ne kaže v nesporni virtuoznosti, pač pa v domišljenosti kreativne interpretacije, ki je med domačimi glasbeniki prej izjema kot pravilo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.