Otvoritev kiparske razstave Rone Pondick

Milena Kosec, karierna sodobna umetnica: “Začela bi z molčanjem, ki ga je Matjaž Počivavšek vpeljal v svojem govoru, ko je rekel, da pri veliki umetnini stopimo nazaj, mogoče zardimo in obmolknemo. Razstavljena dela in umetnica so zdaj v fazi, ki je zelo otipljiva in je ljudem zelo blizu. Kipi so vabljivi in tudi mene so prevzeli in jih z veseljem gledam. Je pa dragoceno, da prihajajo take razstave v Ljubljano tudi po zasebni poti, saj je danes težko dobiti kapital, da lahko pokažeš tudi pri nas mednarodno uveljavljene umetnike.”
© Borut Krajnc

Jakov Brdar, kipar: “Všeč mi je, da je razstava tako zanimive avtorice v Ljubljani. Kakršni so podstavki, je tudi njena skulptura, gre za neko hibridnost. Malo me sicer moti ta stik animalističnega in človeškega, saj se mi zdi nasilen, kot da bi bilo kirurško združeno. Na sploh me to moti pri sodobnih avtorjih; da vse zlikajo, da je vse tako gladko, kirurško, da se ne vidi, da je šlo za delo rok. Kdo ve, koliko soavtorjev, ki so dejansko delali kipe, je še sodelovalo z umetnico. Tu ni dela svoje roke, svoje moči, vse zgleda, kot da bi to počela neka tretja oseba.”
© Matej Leskovšek