29. 10. 2008 | Mladina 44 | Kultura
Veliki oče vam teži
Resničnostni šov, kot ga vidi nacionalka
TVS-jev mladinski urednik Milan Dekleva
© Tjaša Zajc
Na POP TV so kmetje, na TV3 so manekenke. Na Kanalu A si občasno lahko ogledamo zavaljene Britance. Ponudba resničnostnih TV-vsebin je torej pestra, in ko se še na javni TV vdajo in razglasijo, da so posneli “resničnostni” šov, najprej pomislimo, da so spet za ogromno denarja odkupili licenco in posneli nekaj komercialnega.
A Big Father ni vsakdanji reality show. In to vam skuša za vsako ceno povedati, tudi tako, da večer prej Bobovnik v Odmevih napove temo resničnostnih šovov, kamor povabi ustvarjalca Big Fatherja, varuhinjo človekovih pravic in ravnatelja osnovne šole Prule. Tam seveda brez kakršnegakoli občutka za medijsko kritiko popljuvajo tovrstne programe, prognozirajo konec sveta, kot ga poznamo, in napovejo odgovor: potovanje štirih mladostnikov, na katerem ti ne bodo popivali. Finta, gre za nadaljevanje antipivske akcije, kateri v čast bolj ali manj neznani Slovenci v “inovativni” oddaji na nacionalki tedensko pametujejo o tem, kako preživeti mladost brez drog, škodljivih medijev in potrošništva. In to s takšno vnemo, da včasih že mislimo, da jih podpira kakšna amiševska sekta.
Temu sledi tudi Big Father. Je eno samo teženje o tem, kaj je prav in kaj ne. Potovanje označijo za pot samouresničevanja, kjer bodo jedli zdravo, telovadili, brali knjige in se odpovedali alkoholu. A bolj ko se Big Father skuša oddaljiti od Big Brotherja, bolj mu je podoben. Počne to, kar mu njegovi ustvarjalci najbolj očitajo: mladim prek zaigrane resničnosti skuša oprati možgane. In štirim “udeležencem”, ki sodeč po zaključni špici “igrajo”, odvzame mobitele, internet in tv, tako kot Big Brother, jim ukazuje, kaj naj storijo in kam naj gredo, tako kot Big Brother, prepoveduje in skromno nagrajuje, tako kot Big Brother. Najhuje pa je to, da Big Father v nasprotju z Velikim bratom neprestano patetično pridiga o tem, kako je on bolj zdrav, bolj moralen in sploh boljši od Velikega brata. Če bi bil res, mu tega verjetno ne bi bilo treba poudarjati. In tudi sami udeleženci se vedejo prav tako bebasto kot tisti na POP TV. V spalnici izobesijo slovensko zastavo in plešejo na komad New York, New York.
Očitno si Grubarjeva druščina alternativo predstavlja kot nekaj, kar je negledljivo, razvlečeno, duhamorno, predvsem pa pokroviteljsko, s predpostavko, da so vsi mladi mentalno tako deprivilegirani, da jim mora produkcijska hiša, ki je skrbela za kampanjo SDS, razložiti, kako je treba živeti. In to s pomočjo državnih sredstev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.