6. 11. 2008 | Mladina 45 | Kultura
Noisia: FabricLive 40
2008, Fabric
© Luka Novak
Razvoj izvajalcev je lahko raznolik kot njihova glasba, pri nizozemskem trojčku, ki sliši na ime Noisia, pa vse teče nadstandardno. Njegov temačno trdi tech step drum and bass, s katerim je sprva zbujal pozornost junglistov po svetu, se je sčasoma razvil tudi v uspešne ekskurze v breakbeat in dubstep smeri, kjer je požel ogromno komplimentov. V nekaj letih se je razvil v povsem nadžanrsko zasedbo, ki skozi mešanico eklektičnih elektronskih slogov gradi nove zvočne svetove. Vsak komad je pravo veselje za ušesa, skozi sete pa trije glasbeniki predstavljajo (pretežno) povsem svoj nabor komadov, ki je slišno odmaknjen od komadov drugih velikih DJ-jev. Drugi vrtijo njih, oni redkeje druge, bi se lahko reklo pravilu, ki ga vse bolj upoštevajo. Letos poleti je izšel tudi njihov miks CD za londonski klub Fabric, s katerim so postavili nov mejnik v svoji zgodovini. V miksu, ki v 68 minutah prinaša 29 skladb, se Noisia predstavlja kot ekipa, ki daje prednost globokemu poskočnemu basu ter pred arzenalom hrupa raje minimalistično zajema iz globoke malhe svojih zvokov ter jih navije do nebes. Pri tem je treba takoj povedati, da je miks ena sama tem(ač)na saga, saj so pretoki narejeni mojstrsko, izpiljeno in zbrušeno, igraje se prekrivajoče na mnogoterih točkah zvočnega razpona in ritmično dovršeno od bombardiranja do tenkočutnega poplesavanja opne bobniča. FabricLive, ki ga odpre devianten Cannonball, po nekaj odcepih trešči v Claret's March, enega od dveh nadstandardov, ki ju je prispeval Spor, ter se prelomi v epsko implozivni klasiki The Tide. Noisia se pogosto zateka k aritmijam, ki vlak drum and bassa nenadoma preklopijo na lomljene ritme, ter prek basiranja na dub linijah izvaja mentalne vaje za poslušalstvo, preden ga s konkretnim suvanjem tal osvobodi subtilne torture. In nekje okoli polovice zaseka kooperacija z rojaki iz skupine Black Sun Empire, imenovana Infusion, ki se pretopi v Split the Atom in kontinuirano Sporovo skladbo Mordez Moi, po mojem vrhunec tega ploščka. Poigravanje z elektro-house-brejki, ki po tridesetih sekundah prične rasti kot atomska goba in čez tri četrt minute pere plesišče kot vrhunski projektil. Zvočne ekshibicije najžlahtnejše sorte, pretežno iz Noisijine produkcije (16 avtorskih, če njihovega remiksa Mobyjeve Alice niti ne omenjamo), so dovršeni in inteligentni nadžanrski komadi, ki koketirajo s številnimi sodobnimi elektronskimi smermi in pošteno pometejo s stereotipi o žanrski opredeljenosti. Ostanek recepta dopolnjujejo s pretežno mlajšimi avtorji, ki so prispevali komade ali sodelovanje in se berejo kot kdo-je-kdo med progresivnimi avtorji temačnega drum and bassa. In četudi so Noisio letos že razglasili za MTV-jevega 'Artist of the Week', je ni oplazila temačna stran tega kometa, ki jo odnaša med zvezde. Fan-tastično.
+ + + + +
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.