20. 11. 2008 | Mladina 47 | Kultura
Norveške zvočne pokrajine
Huntsville, 11. novembra v Klubu Cankarjevega doma
Huntsville mešajo tradicijo, improvizacijo in sodobne tehnologije.
© Nada Žgank
Kadar govorimo o evropskem jazzu ali sodobni improvizirani godbi, ne moremo mimo dejstva, da je skandinavski polotok že dolga leta valilnica inovativnih glasbenih praks, ki temeljijo na najrazličnejših zvokovnih izraznostih. Podobno kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se v založbi ECM zbrali takrat najrazličnejši jazzov-ski virtuozi in glasbeni eksperimentatorji, se je okoli norveške založbe Rune Grammofon na prelomu tisočletja ustvarilo jedro izvrstnih novodobnih glasbenih eksperimentatorjev, večinoma iz Norveške in okoliških skandinavskih dežel. Rune Grammofon je založba, kjer delujejo priznani glasbeni umetniki, ki poskušajo iznajti nove načine in pristope k dojemanju glasbe, pri čemer uporabljajo najrazličnejša sredstva: v njihovi glasbeni izraznosti se pogosto mešajo tradicija, improvizacija in sodobne tehnologije.
11. novembra je v klubu Cankarjevega doma nastopil varovanec založbe, norveški trio Huntsville, ki v svojem delovanju združuje zgoraj omenjene elemente. Trio, sestavljen iz kitarista Ivarja Grydelanda, basista Tonnyja Kluftena in tolkalista Ingarja Zacha, je v dveh ločenih delih izvedel zanimivo zvočno predstavo, ki je temeljila na glasbeni improvizaciji. Huntsville so z različnimi pristopi, od eksperimentalnih ritmičnih izletov bobnarja prek nenavadnih pasaž kitarista in basista, močno podkrepljenih z elektronskimi efekti, ustvarili ambientalno glasbeno mešanico - ki so jo dobesedno peljali od minimalističnih struktur do kompliciranih noisovskih izbruhov. Kljub profesionalno izpeljanemu nastopu lahko rečemo, da so Huntsville na ljubljanskem nastopu izvedli nekoliko okrnjen nastop, saj glasbeniki niso uporabljali inštrumentov, ki jih lahko zasledimo na studijskih posnetkih. Tako nismo slišali bendža, ki ga občasno uporablja kitarist, basist pa nas ni razveselil z zanimivim igranjem kontrabasa, ker je za časa nastopa precej statično v rokah držal električno bas kitaro. Nastop norveškega tria je tako zgolj polovično zadovoljil pričakovanja, čeprav so se glasbeniki z enkratno improvizacijo, ki je vključevala množico efektov, inovativnih kitarskih prijemov in predvsem izvrstnih bobnarjevih ritmov, v katerih je bilo čutiti nekaj orientalskih vplivov, še kako potrudili. Upajmo, da bomo kmalu imeli priložnost slišati še kakšnega varovanca izvrstne norveške založbe ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.