2. 7. 2009 | Mladina 26 | Kultura
Izgubljeni v mavrici
CocoRosie na letnem odru Gala hale
Sestri Casady sta simpatičnim skupkom bizarnosti in pravljičnosti ponudili nekakšno kabarejsko izkušnjo
© Miha Fras
Skoraj pet let je minilo od prvega gostovanja sestrske naveze CocoRosie pri nas. Pet let ni prav dolga doba, pa vendar se je v tem času njun položaj na glasbenem prizorišču močno okrepil. Na njunem nastopu v ljubljanskem KUD France Prešeren se je takrat sicer nabrala kopica glasbenih entuziastov in naključnih obiskovalcev (Mesta žensk), tokrat pa sta sestri Casady napolnili veliko večji letni oder Gala hale, ki se je vnovič potrdil kot izvrstno koncertno prizorišče. Njuno popularnost je do neke mere nedvomno dvignila recentna priljubljenost neofolkovskih muzik, dasiravno ju - podobno kot njunih kolegov (Devendra Banhart, Joanna Newsom, Animal Collective ...) - ni moč preprosto popredalčkati. Pravzaprav je vsem, ki so se znašli pod to oznako, še najbolj skupno to, da so jih mediji vsled drugačnosti od obstoječih praks, po stari navadi pač, enostavno postavili na novo skovan skupni imenovalec.
Neoprijemljivost glasbenega izraza CocoRosie se morda najlepše manifestira prav v koncertnem kontekstu. Tam se pokaže njuno spretno poigravanje s kontrasti, razpetimi med nekoč in danes, urbanim in naturnim. Na eni strani je to Sierrino pobrenkavanje po harfi in klasično operno soprananje, na drugi Biancino poigravanje z (živalskimi) zvočnimi vzorci in (bluesovsko) repanje. Potem sta tu še pianist na sledi minimalizma in bobnar, ki z lomljenimi ritmi glasbo še bolj prevesi na stran sodobnega. Četverica zvočno pisanost večkrat popestri z izmenjevanjem inštrumentov; bobnar poprime za kitaro in kornet, Sierra presedla na klavir in akustično kitaro, Bianca zapiha na piščal in ustno harmoniko, poropota po zvoncih in številnih igračkah, pianist pa za setom elektronskih in akustičnih bobnov zajadra v repetitiven ritem. Simpatičen skupek bizarnosti (oprava, makeup) in pravljičnosti (arhaična romantičnost) je dogajanje na odru zaokrožil v nekakšno kabarejsko izkušnjo, v kateri smo se obiskovalci skupaj s četverico potopili v pisan sanjski svet ter za uro in pol ubežali realnosti. Hočeš nočeš se ob tem vprašaš o morebitni samoironičnosti sester Casady, a na koncu v njuni prepričljivosti preprosto skleneš, da v resnici živita v nekem povsem svojem svetu, po lastnih prepričanjih in idealih.
Po koncertu CocoRosie je v klubu nastopila še predskupina Guts Pie Earshot. Energični nemški dvojec z naefektiranim čelom in setom bobnov divja med punkovsko ostrino, techno unz-unz repeticijo, metalskim žaganjem in boben-basovskim ritmičnim lomljenjem, za umetniški vtis pa gromenje nadgradi še z naplastenim dronanjem in klasičnim lokanjem. Na posluh ima turbulentni dvojec bore malo skupnega z nedolžno krhkostjo CocoRosie, vendar pa je bil to le še en kontrast več v večeru, polnem (smiselnih) nasprotij.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.