20. 5. 2010 | Mladina 20 | Kultura
Domoljubna matineja
Kako si je opozicija priredila jutranje pomašno rajanje
Bavčarjev govor
© Tamino Petelinšek /STA
Proslavo ob 20. obletnici prve demokratično izvoljene vlade bi mirno spregledali, če nas ne bi nanjo slab teden prej v oddaji Polemika opozorila Borut Pahor in Janez Janša, ko sta se na koncu soočenja pričkala o tem, kdo se je prvi spomnil, da bi praznovali okroglo obletnico, in kako je prav, da se sploh praznuje. Po pravici povedano smo mislili, da boljše proslave, kot je bila tista ob dnevu upora proti okupatorju, letos ne bomo več videli, a smo se zmotili. Malce smo namreč že pozabili, kako si zna slovenska domoljubna opcija prirejati proslave, pa čeprav ob njih ne uživamo toliko, kot se bolj ali manj zgražamo.
Medtem ko so se v nedeljo dopoldne nekateri ravno vračali z nedeljske maše, smo si drugi iz neznanih razlogov, ki so bili verjetno mazohistične narave, navili budilko, da smo lahko ujeli to nedeljsko matinejo na prvem programu nacionalke. Takrat sicer še nismo vedeli, da bo večerna proslava, za katero naj bi poskrbela vlada in ki bi jo morali prav tako prenašati v živo, zaradi nestrinjanj odpadla in da bo to tisti dan edina proslava, ki si jo bomo lahko ogledali, a vseeno se nismo mogli upreti prešernovski pričeski Romana Končarja, še manj pa scenski postavitvi in telovadnim letvenikom v ozadju. Če se gremo domoljubje, očitno ni primernejšega prostora za proslavo od neugledne telovadnice nekje zunaj Ljubljane. In ni hujšega razočaranja od petja Nine Pušlar, ki smo jo imeli do nedelje za navadno pevko, tokrat pa je na proslavi najprej zapela državno himno in nato še himno SDS Za Slovenijo živim, pri čemer je to očitno počela prostovoljno. Med petjem himne ji je v neposredni bližini družbo delal Matjaž Robavs s pravim slovenskim ponosom na obrazu in roko na srcu. No, kasneje je tudi Robavs pokazal, iz kakšnega testa je, saj je zapel Slovenec sem. Verjamemo, da se je marsikomu utrnila solza.
A bolj kot glasbeni izbor, kjer ni manjkal niti najdražji iskalec množičnih grobov, frontman Prifarskih muzikantov Mitja Ferenc ali Prifarski Mitja, smo si zapomnili govore naših zaslužnih osamosvojiteljev. Od tega, da je Lojze Peterle žugal komunistom, da je tajkun Igor Bavčar mirno napadel ministrico Katarino Kresal in pojamral, da danes lahko ovadbe pišejo tudi župani glavnih mest, da se tudi pri nas dogajajo takšne demokratične anomalije, pa do tega, kako nam je Janša razložil, da kljub temu, da smo bili po drugi svetovni vojni na strani zmagovalcev, nismo dobili Trsta in Gorice, saj sta mesti pripadli poraženim Italijanom. Nam je s tem morda želel kaj namigniti?
Janša je tudi poudaril, da proslave ni financirala država, temveč so jo priredili s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Kar je bilo videti. Četudi so na sredino odra postavili ikebano in ob rob nekaj lončnic, te pač niso prekrile pogleda na košarkarski koš v ozadju. Upamo, da je prepira med Janšo in Pahorjem glede proslave zdaj res konec. Bolj kot to pa nas zanima, ali je bilo tudi Pahorju in ministrici Ljubici Jelušič na proslavi tako nelagodno kot nekaterim gledalcem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.