9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kultura
Drugačnost, a le v detajlih?
Vzpenjajoči se zvezdniki Crystal Fighters v KUD France Prešeren
Crystal Fighters: igrivi, energični in nepretenciozni
© Miha Fras
Na domačih glasbenih odrih smo bili še pred nekaj leti vajeni spremljati predvsem obrobne ustvarjalce ali pa bende v zatonu njihovih karier, v zadnjem času pa dobivamo vse več priložnosti za ogled koncertov vzpenjajočih se, potencialnih bodočih zvezdnikov. Med te lahko mirno prištejemo tudi pisano, razigrano druščino Crystal Fighters, ki je minuli teden nastopila v KUD France Prešeren v Ljubljani.
Londonski in malce tudi španski oziroma baskovski peterici predvsem britanski mediji, ki so očitno naveličani številnih indie klonov, že nekaj časa pišejo hvalospeve in jo povzdigujejo med najbolj razburljive mlade zasedbe. Sodeč po klubskem uspehu nekaterih njihovih singlov in še svežem dolgometražnem prvencu Star of Love morda celo upravičeno. Na njem je zasedba Crystal Fighters namreč zabeležila zanimivo, sveže prečenje klubske elektronske glasbe in baskovskih folkovskih izročil, kar je vsaj v kontekstu sredinskih muzik še razmeroma eksotičen pojav.
Kljub dejstvu, da do napovedi koncerta o skupini Crystal Fighters v domačih medijih praktično ni bilo sledu, so razgrabljene vstopnice potrdile, da je mladež danes zelo dobro obveščena o aktualnih trendih. Zato lahko le upamo, da bo izkušnja lepa spodbuda domačim koncertnim promotorjem, ki v tovrstnih, skoraj zvezdniških angažmajih pogosto vidijo preveliko tveganje. Je pa tu treba pripomniti, da Crystal Fighters zelo dobro vedo, kako aktivirati za zdaj še bolj rekreativno publiko, ki morda šele odkriva tiste nekoliko manj standardne muzike. Peterici je uspelo s svojo igrivo, energično in nepretenciozno odrsko pojavnostjo ustvariti in skozi celoten nastop tudi stopnjevati skoraj karnevalsko vzdušje.
Kljub temu da je dogodek uspel pravzaprav v vseh pogledih, pa je ostal tudi nekoliko grenak priokus. Če namreč zasedba v svojih studijskih posnetkih obljublja razmeroma izvirno glasbeno izkušnjo, se je na koncertu izkazalo, da v resnici ni tako zelo drugačna od plesnih indie standardov. Zanimive nastavke akustičnih, folkovskih izročil je namreč skoraj povsem zadušilo rekreativno elektronsko veseljačenje, kakršnega smo v še nekoliko bolj razburljivi podobi vajeni denimo v francoskih elektronsko-rockovskih hibridih.
S tem samo po sebi ni sicer nič narobe, toda zasedba je dobršen del svojega uspeha vendarle vzpostavila na svoji domnevni drugačnosti. Če kaže to drugačnost razumeti skozi prizmo tiste najmanj prožne, generične sredinske indie estetike, je ta sicer oprijemljiva. V luči tistih razburljivejših vsebin, ki običajno ne dosežejo širše publike, pa Crystal Fighters resnici na ljubo ne ponujajo nič bistveno novega. Je pa res in pohvalno, da si bo skozi njihovo glasbo pot do tistih najbolj zanimivih in pogosto spregledanih muzik zelo verjetno utrl marsikateri (mladi) glasbeni entuziast.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.