Sem optimistka in z dobrimi sodelavci

Na tiskovni konferenci sem predstavila stvari, ki so že dorečene in kjer delo poteka tekoče. Smo v marcu in umetniki, skupine in producenti, ki ne delujejo v javnem sektorju, še ne dobivajo sredstev za svoje delo. Projekte, ki že tečejo, bomo skušali "rešiti" v najkrajšem možnem času, še pred sprejetjem proračuna. Hkrati pripravljamo večletni razpis, ki bo vrhunskim umetnikom ter uspešnim producentom in organizatorjem olajšal delovanje. Težko bo sicer vmes, še posebej za projekte, ki pridejo spontano na podlagi dogovorov, izmenjav. Sem optimistka in z dobrimi sodelavci, ki točno vedo, v katero smer uprizoritvene umetnosti razvijati in kako jih financirati, zato bomo našli tudi primerne lokacije v Sloveniji, kjer bomo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pridobili primerne prostore.

Kako boste rešili vprašanje posrednega prelivanja državnih sredstev v lokalne blagajne, denimo ko neki zavod pri vas dobi subvencijo, pa jo potem skorajda v celoti uporabi za plačevanje najemnine prostorov, ki so v lasti mestne oblasti?

Leta 2001 financiramo vse zavode, ki so v našo pristojnost ponovno prešli izpod pokroviteljstva lokalnih skupnosti, tako financiramo tudi vse zavode v Ljubljani. Absurdno pa je, da država mestu plačuje najemnine za te zavode. Z županjo Viko Potočnik sva se pogovarjali tudi o tem, obe poznava problem. A dokler ne dorečemo glavnih smernic, kot so, kaj so ustanove, kaj je njihov program, kako jih profilirati, kakšne materialne stroške imajo, je škoda karkoli reševati parcialno.

Kaj pa primer Festivala Ljubljana, ki dobiva subvencije mesta in države? Omenili ste, da mu boste v bodoče morda namenili še več sredstev. Ali se vam ne zdi, da ne mesto ne država nimata razvitih meril in določenih prednostnih nalog?

Država je prepoznala kakovost Festivala le za nekatere njegove programe. S sofinanciranjem teh uresničuje svoj interes. S selektivnejšimi merili se še ukvarjamo. Ko bodo jasna, bo razvidno, kakšne so prednostne naloge.

Kaj konkretno bodo rešile večletne pogodbe z ustvarjalci? Ali to pomeni, da bodo izbrani zavodi vedeli le, da bodo dobili sredstva, ali bodo vedeli tudi, koliko bodo dobili. Se s tem sistem izplačevanja spremeni?

Glede tega sem se pozanimala, kako to deluje v Evropi, kjer je ta sistem že uveljavljen. Pravkar se je na Nizozemskem iztekel štiriletni "mandat" tovrstnega izplačevanja. Projekti in zavodi nacionalnega pomena so dobili na razpolago sredstva za štiri leta, kako in kdaj so jih porabili, je bila stvar njihove odločitve. Po koncu pa so bili deležni natančnega pregleda porabe sredstev in predvsem evalvacije rezultatov. Menim, da bi tako lahko delovali tudi pri nas. Ko bomo ob razpisu izbrali, tudi neinstitucionalne programe in projekte, bo hkrati jasno, kolikšnih sredstev bodo producenti in organizatorji deležni v določenem obdobju. Potreben bo še jasen dogovor z lokalnimi skupnostmi pri tistih izvajalcih, za katere vlada obojestranski interes. Na tej podlagi bodo sklenjene večletne tristranske pogodbe. Trudimo se vzpostaviti kriterije in merila za prepoznavanje državnega interesa, z varovalnimi določili vred. Odgovornost bo tako na vseh straneh večja.

Ko ste sprejeli upravičeno jezne filmarje, ste jim obljubili pomoč in dodatna sredstva. Letošnji proračun je Filmski sklad oklestil za 9 milijonov tolarjev, nerešeno je vprašanje financiranja AGRFT ... Kaj lahko še storite na tem področju, od kod bodo dobili dodatna finančna sredstva?

Tudi letos se bo prav gotovo zgodilo, da ne bodo uresničeni vsi projekti. Ta sredstva lahko prerazporedimo za druge, že odobrene projekte. Tako bo prednostno obravnavan film, res pa je, da nisem obljubila, koliko dodatnih sredstev bodo dobili.

Glede financiranja študija filmske in televizijske režije menim, da mora to sistemsko urediti ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Za praktični del tega študija je vsako leto potrebno približno 40 milijonov tolarjev. Doslej so bila sredstva za to večinoma zagotovljena pri ministrstvu za kulturo oz. Filmskem skladu, kjer jih je akademija pridobivala prek javnega razpisa. Na sestanku s kolegico Čokovo in dekanico akademije Meto Hočevar sem zagotovila, da ministrstvo za kulturo ne bo popolnoma odreklo pomoči akademiji. Letos je v programu Filmskega sklada za AGRFT rezerviranih 5 milijonov tolarjev, poleg tega bo ministrstvo za kulturo kot doslej zagotavljalo del sredstev za udeležbo AGRFT na mednarodnih festivalih.