Terorizem "zdravega razuma"

Pred kratkim je presenetila odločitev izvedenske skupine ministrstva za kulturo za glasbene dejavnosti, da bo nekaterim gonilnim slovenskim subkulturnim klubom zaprla finančno pipico in jih s tem spravila v težaven položaj. Že doslej so se ukvarjali z neprofitno dejavnostjo in s promocijo mladih kreativcev na vseh področjih kulturnega delovanja, zaradi česar se niso ravno valjali v denarju, vseeno pa so nekako preživeli, tudi zaradi državnega sofinanciranja. Tega naj bi bilo sedaj dokončno konec. Položaj je še bolj skrb zbujajoč, če pogledamo seznam klubov in društev, katerih projekte je ministrstvo za kulturo v celoti zavrnilo. Med njimi so se znašli celo legendarni "Brecljev MKC" oziroma Društvo prijateljev zmernega napredka, Kulturno društvo Rov iz Železnikov, Šaleški študentski klub, Športno-izobraževalno društvo Mladi in Zavod Teater Gromki. Slednji, pod taktirko Andreja Moroviča, se je celo odločil, da se v prihodnosti zaradi takšnega neprimernega odnosa sploh ne bo več prijavljal na razpise ministrstva. Še bolj nenavadno je, da so vsi ti klubi v preteklosti izpolnjevali zahteve izvedenske skupine, sedaj pa njihovi programi niso več dovolj kakovostni in ne ustrezajo strogim merilom. Ali kot pravi Sonja Kralj, svetovalka ministrice za kulturo, projekti omenjenih društev so zastavljeni premalo resno in s premalo domišljije. Ustrezali pa niso niti zahtevam, kot so: načelo izvirnosti, reference organizatorjev, uspešnost pri iskanju zunajproračunskih virov ...

Težave, s katerimi se v zadnjem času spoprijemajo nekateri slovenski mladinski klubi, se zdi, da pravzaprav niso nič novega. Da niti niso tako povezane s centralnim aparatom politične moči, ki naj bi onemogočal delovanje klubov, čeprav se klubi ne bi branili večje, predvsem denarne pomoči ministrstva. Bolj se zdi, da je na delu spet večni spopad med ruralnim in urbanim načinom življenja. Kajti priznati je treba, da je večina mladinskih klubov v manjših krajih s pretežno urbano kulturno usmeritvijo za bolj ali manj konservativno lokalno sceno prehud zalogaj. Če pa se temu pridružijo še krajevne politične zdrahe, je marsikateri klub že na robu obstoja.

Krški trik

Pred kratkim smo pisali o porušenem klubu Petek 13 pri Železnikih, kjer je neznani storilec na svojo roko prekinil koncertno dejavnost MKC Železniki. Govori se, da naj bi bil to eden od okoliških kmetov, vpleten v denacionalizacijski postopek za vrnitev lokacije.

Prostorov, namenjenih koncertom, pa kljub nekajletni želji še vedno nimajo niti v Krškem. Prizadevanja za ustanovitev krškega kluba segajo v leto 1995, ko je skupina mladih, ki jim je presedlo kulturno mrtvilo, ustanovila Društvo zaveznikov mehkega pristanka, dejavno predvsem v mladinski kulturi, sodobni umetnosti, neformalnem izobraževanju, ekologiji, sociali in humanitarnih dejavnostih, skratka dehumanizacijskih družbenih procesih. Brez pravih prostorov so od ustanovitve pripravljali večinoma underground koncerte, razstave, performanse, videoprojekcije, literarne večere, čistilne akcije, taborjenja za ogrožene otroke (predvsem begunce iz krškega centra), snemali dokumentarne filme, videofilme ... Od samega začetka se je moralo društvo ukvarjati z nekooperativnimi upravniki bližnjih dvoran. Pred štirimi leti so začeli projekt ustanovitve mladinskega centra, kot primerna lokacija se je pojavila srednja tehnična šola, ki jo je ministrstvo za šolstvo in šport najprej želelo prodati, potem pa se je le strinjalo, da se bo objektu odreklo v korist mladih, ko bo zgrajena nova šola.

Ker se je klubska problematika vlekla v nedogled, so mladi za lokalne volitve, enako kot somišljeniki v Pivki, Postojni, Ilirski Bistrici, Sežani, ustanovili Neodvisno listo mladih s prednostnim programom ustanovitve mladinskega centra in na presenečenje vseh v občinske klopi spravili svojo predstavnico Dženi Rostohar. Leta 1998 je že kazalo na bolje, uspelo jim je dobiti pisarniške prostore, kjer potekajo glavne dejavnosti kluba: v kleti vadijo lokalni bendi, v pritličju sta fotografska temnica in dnevni prostor z infotočko, v nadstropju so galerija, soba za projekcije in pisarna z videostudiem. Takrat drugih študentskih in mladinskih organizacij v regiji novi prostori še niso zanimali, ko pa je septembra 2000 občinski svet na redni seji sprejel odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Krško, so v novih prostorih nekateri posamezniki hitro ugledali možnost za zaslužek in se vpletli v dogajanje. Kot pravi tajnik društva DZMP Tom Gomizelj, se je zapletlo tudi, ker so se poleti začeli krhati odnosi med vladajočo koalicijo SLS + SKD in LDS. Ker je LDS že v začetku podprla projekt in ga uvrstila v svoj program, naj bi to zmotilo župana Francija Bogoviča, ki zagovarja drugo politično opcijo. "Ta zaradi svojih ruralnih temeljev nima pravega interesa trošiti denar za mladino iz mesta, ki bo v bodoči center največ zahajala ..." Zato je župan namesto kandidata, ki živi z idejo kluba že deset let, za vršilko dolžnosti direktorice MC Krško predlagal nečakinjo direktorja občinske uprave Patricijo Pavlič, ki je ni nihče poznal v vlogi zaveznice mladinske kulture, je pa menda dejavna pri pevskih zborih in v narodnozabavnih ansamblih. Na tem mestu so se vmešali še študentje iz posavske regije in predlagali "tretjega človeka", ki naj bi bil povšeči županu. Eden od študentov, ki so ga predlagali, bivši generalni sekretar Robert Ostrelič, je po novem že postal pripravnik na občini. Tretji kandidat je tako Uroš Srpčič, ki se ga spomnimo po udrihanju na bobne v Polski malci in po igranju v novejšem bendu Shyam.

Krškim aktivistom se zdi nerazumljivo predvsem to, da oni, ki živijo za klub, tega ne morejo voditi. Župan Krškega očitke zavrača in pravi, da občina že dve leti financira DZMP in da on predlaga kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje in ni aktiven v nobeni politični stranki. Po županovih besedah naj bi bila največja težava v tem, da mladih ne predstavlja le ena organizacija in je zato treba uskladiti interese vseh, ne le ene skupine.

Mariborski feniksi

V Mariboru je prostorska in konceptualna omejenost nekdanjega MKC-ja, ki je desetletja ždel v srcu mesta, deloma sprožila rojstvo Pekarne. A MKC je svoje prostore prepustil obnovljenemu rektoratu in se tako sam pustil izbrisati iz urbanega življenja Maribora. Zdaj se - po letih vegetiranja - počasi vrača. Tja, kjer so njegovo funkcijo po zaprtju, že pred leti, prevzeli - v Pekarno. Kot je pojasnil Borut Vencelj, je Pekarna vrhunec doživela v letih 1995-96, ko so zaprli MKC, prenovili ŠTUK, pa tudi v večini mestnih diskotek je takrat kraljevala praznina. Pekarna je bila polna; to je hkrati pomenilo razcvet in komercializacijo. "Toda to je vsebinsko zjebalo Pekarno. Res je, da smo se takrat adaptirali, ampak zatem je sledila zatemnitev." Zdaj doživljajo novo rast; veča se število vsebin, zunanjih sodelavcev in skupin, ki v Pekarni najdejo svoj prostor. Tam delujejo - poleg desetih društev - še fundacija Iboga in dva ducata neformalnih (in glasbenih) skupinic.

Konec lanskega leta se jim je pošteno zakolcalo. Po letu 1996 namreč. Tistega leta so sklenili dogovor z občino, da ostanejo v kompleksu. A pod pogojem, da izpolnjujejo svoje obveznosti. Plačevanje elektrike pa se ni formalno uredilo do konca. In imeli so to nesrečo, da je pri pregledu poslovanja to nepravilnost odkrila davčna inšpekcija. Ugotovila je, da so dolžni okoli 2 milijona tolarjev. Kdo je kriv? "Deloma mi, deloma občina, ki bi že takrat morala zamenjati odjemno mesto," razlaga Vencelj.

Kaj to pomeni za Pekarno? "Vračanje dolga," se zasmeje. Sicer Pekarna ni pravi squat prav zaradi mestnih in državnih podpor dejavnostim, ki potekajo v nekdanji kasarni. "Drugače od nekdanjega sistema se je danes potrošniški raztegnil v vse sfere življenja. Pri tem se slovenski trend nagiba od subkulture k mainstreamu." In kot se zdi, bo ravno Pekarna ostala zavetišče tistih, ki denarja in slave nimajo na prednostnem seznamu.

Žalec na speedu

V Žalcu je najmlajši, gotovo pa tudi eden najkontradiktornejših mladinskih centrov pri nas. Vrata je odprl 1. aprila ob 11. uri. "Pri nas se ne bo pilo in kadilo," je drobec klubske usmerjenosti razložila Dominika Sambolič, sicer programski vodja Žalskega mladinskega centra (ŽMC). Njihov namen je delati program za mlade, v sklopu katerega so jim ponudili računalnike z dostopom do interneta, galerijo za (foto) razstave mladih, predstavitve poklicev ...

Gregor Čulk, ki nastopa v imenu neformalne skupine Mladi ustvarjalci, pravi, da se je zgodba oziroma predvolilna obljuba žalskega župana Lojzeta Posedela o klubu vlekla nekaj let. Ker se po dveh letih ni nič zgodilo, se je Čulk lani aktiviral z osveščanjem okolice in opozarjanjem na velik problem okolja - mamila med mladimi! Najprej je v podporo mladinskemu klubu zbral 500 podpisov in pripravil protestni shod. Kot pravi, je med starejšimi mladinci v kraju prevladala težnja, da opozorijo okolje na problem mamil in na nezmožnost okolja, da jim ponudi vsaj prostor. Skoraj natanko pred letom se je izpolnil del obljube. "Župan je dal pisarno za dvajset ljudi in sto tisoč tolarjev za vse leto," pravi Čulk. Morda je k temu pripomogel Čulkov izstop iz Društva staršev za pomoč mladini, saj je bilo to do tedaj preveč pasivno.

Sam je konkretnejši pristop pokazal ob mesecu drog. "Na prireditvah, ki jih je decembra pripravila občina, so imeli po pet ljudi!" Njegove plakate pa so opazili prav vsi. Dojenček z injekcijo in napis "Žalec šampion. Droga je v vaši družini" je bilo pač težko spregledati. Nato je januarja sklical tiskovno konferenco in znova opozoril na vprašanje kluba.

Tokrat je spodbudil županov odziv. Tudi Samboličeva se je projektu pridružila šele januarja, po Čulkovih trditvah pa je mesto povzelo dele njegovega koncepta in ga priredilo. Zamisel o mladinskem centru so predstavili in (proračunsko) požegnali v občinskem svetu ter si našli in opremili prostore: na stanovanjskem območju, kjer imajo lahko ob petkih in sobotah odprto do 22. ure, med tednom pa do 19. ure. Sicer omenjajo možnost selitve, a ta - po novem konceptu - tako ali tako ne bo potrebna. Program, katerega vrhunec družabnosti so literarni večeri, pač ne bo motil okoliških stanovalcev. Center naj bi bil registriran kot društvo, ki bo svojim članom ponujalo ugodnosti. Tako bo lahko pridobival sredstva občine, počel pa to, kar bodo izbirali klubski (in ne občinski) voditelji!

Je pa zato razbesnjen Čulk. "Laž je, da so odprti za vse predloge," pravi. "Center je politični otrok!" Prav s konkretnimi težavami, na primer mamil, se še vedno ne ubadajo v za mlade namenjeni ustanovi. Zato je odločen, da nadaljuje svoj križarski boj.

povezava

povezava