Mega ni več v offu

Starejše generacije nemalokrat pridejo do grozljivega spoznanja, da se starajo, ko ugotovijo, da nič več ne razumejo slenga mladih. Pri besedah 'kul' in 'ful' še nekako gre, pri tem pa se poznavanje novejših in najnovejših slengovskih izrazov pogosto neha. Sleng se zelo hitro spreminja, zato je praktično nemogoče analizirati, kdaj je kakšna beseda najbolj 'in', prav tako je nemogoče napovedati in presoditi, kolikšen bo njen rok trajanja. Nekaterim najstnikom to prija, saj jim daje nekakšen občutek varnosti, da imajo tudi oni nekaj "svojega", drugi se jezijo nad 'ta starimi', jim očitajo nerazumevanje in predvsem starokopitnost. Kakorkoli že, res je, da je današnjo mladino težko dohajati. Tolikšne jezikovne in druge pestrosti že dolgo nismo doživljali. In tako je Mestni muzej Ljubljana pred časom pripravil projekt, katerega tema je bilo življenje današnjih najstnikov in najstnic, v sklopu projekta pa je bil poleg vsega drugega podrobneje obdelan tudi sodoben slengovski način sporazumevanja.

Slovarček najpogostejših slengovskih in žargonskih besed ljubljanskih srednješolcev so na pobudo muzeja izdelali zdajšnji dijaki in dijakinje 2. gimnazije Vič (slovar so izdelovali v šolskem letu 1999/2000 - takrat so bili še prvošolci). Sedemnajst deklet in šestnajst fantov (večina jih prihaja iz Ljubljane, nekateri pa tudi iz okoliških naselij), starih od petnajst do sedemnajst let, je besede iskalo in razlagalo povsem po svoje. Večino slengovskih besed so dobili kar iz medsebojnih pogovorov, torej z metodo opazovanja, pri nekaterih izrazih so jim pomagali znanci in prijatelji. Ko so gradivo zbrali, so besede in njihov pomen zapisali po abecednem redu, jim določili besedno vrsto, razložili njihov pomen in kot dodatek, za lažje razumevanje, zapisali besedo še v popolnoma vsakdanjem kontekstu. Kot so navedli sami, jim je največ težav povzročalo ravno zapisovanje, saj je veliko besed prevzetih iz tujih jezikov. Nazadnje so se odločili za domač zapis oziroma za načelo piši kot govoriš.

V iber

Sleng se je očitno tako razbohotil ali pa ga zdaj morda le bolj opažamo, da smo nujno potrebovali tak slovar. Zakaj? Ker smo želeli pomagati človeštvu, se najprej huronsko zahahlja ves razred. Sledijo zanimivi odgovori, drug čez drugega, od tistega najbolj piflarskega, o tem, kako je bil projekt zanimiv, do tistega najbolj realnega, ki vključuje nujno potrebne dodatne ure oziroma izbirne vsebine. Eden izmed poglavitnih razlogov pa je bilo prav gotovo ugotavljanje slengovskega razpona in širjenje pozitivne komunikacije med generacijami. "Tile izrazi se nam ne zdijo kaj posebnega, verjetno tudi zato, ker jih vsak dan slišimo, ker jih vsak dan izgovarjamo. Komu, ki jih sliši redko, se mogoče zdijo malce čudni, ampak naši starši in profesorji so jih bolj ali manj navajeni, včasih jih celo sami uporabljajo," enoglasno zatrjuje razred, za hrbtom pa slišim muzanje treh dijakov, ah, glavno, da mi razumemo, za kaj gre ... Je pomembno, da starši in profesorji vedo, za kaj gre? Za nekatere zelo, za druge malce manj, navsezadnje pa niti ne. Slovenski prostor je majhen - sleng v vsako vas! Stopnjo popularnosti posamezne besede pa je vseeno težko ugotoviti. "Ja, sleng se res nenavadno hitro spreminja. Ni določenega obdobja, v katerem bi nastale spremembe, čas pač prinese svoje. Ko smo delali tale projekt, je bila zelo popularna beseda 'saks', ki označuje nekaj slabega, zdaj te besede praktično ne slišimo več, kar izginila je ..." poudarja profesorica Alenka Pikl - Osole. Tudi na drugih šolah so podobnega mnenja. "No, osebno mislim, da je zelo dobro, da imamo mladi včasih svoje izraze za nekatere zadeve. Včasih je prav kul, da ta stari ne razumejo vsega ... Kljub temu da to niso ne vem kako šifrirani izrazi. Čeprav moram priznati, da se današnji starci prav trudijo, da bi dohajali naš način življenja. In v veliki meri jim to tudi uspeva. Zdi se mi, da so veliko bolj razumevajoči, kot so bili njihovi starši, recimo ... Ampak nikoli ne bom pozabila, kako sem se smejala, ko me je moja mami vprašala, kaj pomeni beseda faca ... in to čeprav je zasebna učiteljica angleščine ..." je prepričana Maja, dijakinja gimnazije na Aškerčevi. Kakovostna komunikacija med starejšimi in mlajšimi naj bi bila še pomembnejša, kot si predstavljamo. "Seveda pa se doma ne pogovarjamo v slengu, doma smo bolj, kako naj rečem ... slovenski! Nekateri izrazi doma odpadejo, čeprav tudi starši niso imuni za besedo 'pizda'. Vseeno mi je pred domačimi nekoliko nerodno, in namesto da bi izgovorila 'pizdo', raje rečem 'o šit'." Maja je prepričana, da velike razlike med besedama šit in pizda pravzaprav ni, pa vendar šit zveni prijaznejše ... Odvisno od tega, kako kdo kaj dojema, na kateri ravni, in seveda, kako kdo kaj izgovori, s kakšnim namenom in s kakšnim tonom.

Največ slengovskih izrazov so viški gimnazijci našli med samostalniki in pridevniki oziroma prislovi in glagoli. V govorico, ki jo uporabljajo slovenski srednješolci, so se uvrstile besede, ki označujejo zelo dobro (gut, rula, seka, kul, hudo, d'best, mega ...), in besede, ki označujejo slabo (podn, saks, šit, beda, tuga ... ), pa tudi iber, itak, ful, kao, valda, zakon, žur ... Sledijo najrazličnejši izrazi za najrazličnejši stvari, npr. baks - denar, folk - ljudje, izi - lahko, fajt - pretep; vse več pa je pritikanja novih pomenov slovenskim besedam: pička - dekle, pohat - kaditi marihuano, starci - starši, zadet - omamljen z drogo. "Večino besed smo pobrali iz angleščine, saj nas ta preprosto najbolj obkroža in je najbolj razširjena. Skorajda vse je v angleščini. Televizija, 'muska' ...Tudi pri starejših ali mlajših je tako, navsezadnje se angleščino vsi učimo. No, nekoliko manj besed smo prenesli iz drugih jezikov, kot sta nemščina in italijanščina, veliko izrazov pa smo uvozili iz južnih krajev. Srbohrvaščina je pač zelo razširjena," meni razred, besede iz te skupine pa so že zelo ustaljene v slovenskem jeziku: frend - prijatelj, veri - zelo, parti - zabava, sori - oprosti, guza - rit, tuga - dolgčas, valda - seveda itd. Pa se vam ne zdijo nekatere besede malce žaljive, pazljivo povprašam. Pička, kmet ali kaj podobnega pač ne rečeš vsakomur in ob vsaki priložnosti. "To je pa napačno interpretiranje pomena besede. Pička je tako splošen izraz, da ga tako ali tako vsi poznamo. Mogoče ga nekateri jemljejo kot nekaj slabšalnega, ampak nam se ne zdi tako. Če imaš punco, pač rečeš, da imaš pičko. Če vidiš dobro punco, rečeš, da si videl dobro pičko ali pa dobro bejbo. In to ni mišljeno žaljivo. Pička je pač ženska. No, mami tega ne boš rekel, ne? Tudi pri izrazu kmet je bolj ali manj enako. Po 'naše' beseda kmet označuje neumnega, debilnega in omejenega človeka in nima absolutno nobene zveze s pravim kmetom z njive ..." pravita Nejc in Urban in po rami prijazno potrepljata zraven sedečega sošolca, ki prihaja z vasi. "Ah, pa saj ni sam kriv, da je od tam ..." šaljivo doda Urban. Jasno je, da jima fant tega ne zameri. Kot sam pravi, je med prijatelji dilema med žaljivim in nežaljivim že dodobra razdelana.

Iksi in iji

Za različne droge poznamo različne besede. Po mnenju sogovornikov pa naj bi v posebno žargonsko oziroma slengovsko skupino spadali tudi "občasni" (najstniška definicija za kajenje marihuane za konec tedna) uživalci drog. "Zdi se mi, da se rednim drogerašem fučka, kaj si kdo misli o njih, zato uporabljajo 'navadne' izraze. S tem mislim predvsem na tiste, ki so na H-ju. Če kadiš kanabis, to tudi ni neka posebnost, saj to navsezadnje vsi delamo, nekateri bolj, drugi manj, ampak vseeno moraš malce paziti. Čeprav starši zelo dobro vedo, kaj pomeni izraz 'trava'. Poleg tega se naši predhodniki teh besed niso domislili zato, ker bi se želeli skrivati, ampak preprosto zato, ker so kul, ker se bolje slišijo. Sodobna beseda, kot je gandža, se sliši veliko bolje kot docela medicinski izraz marihuana ... Seveda pa je daleč najbolj razširjen izraz trava," poznavalsko pojasnjuje sedemnajstletni dijak gimnazije Bežigrad. Kar se tiče sintetičnih drog, naj bi bila zadeva bolj ali manj enaka. "Nekoč se je reklo, si kaj na spidu, zdaj se reče, si kaj na flešu ... Včasih prihaja hitro do menjave, včasih traja nekaj let. Odvisno od tega, kako je kakšna beseda 'sluhana', kako leže v uho. Med sintetičnimi drogami zagotovo prednjači ecstasy, ki ga ljudje pogosto zamenjujejo s tripom, čeprav to še zdaleč ni isto, vendar pustiva to zaenkrat. Za vse droge v obliki tabletk ali pilul imamo bolj ali manj enake izraze. Nekateri so zelo priljubljeni, drugi so že nekoliko pozabljeni. Bonbončki ali tabletke recimo, to je že out. Zdaj so popularni iksi ali iji." Out so menda tudi 'metki' in 'eksi'. Toliko, da veste, če vas zanese na kakšen 'rejvič'. Kar se tiče vulgarnosti, pa ... "Tisto, kar je nekoč veljalo z vulgarno, je zdaj nekaj najbolj normalnega. Ne vidim nobenega razloga, da ne bi uporabljal besede fukat, če jo pa vsi drugi tudi. Nima smisla imeti zadržke. Pa še lepše se sliši, ne? Spolno občevanje ali pa spolni odnos mi ne leži najbolj, mislim besedno, heh," se pošali Jernej z Viča. Pred leti se je menda na veliko uporabljala beseda 'jeba', ki je poleg spolnosti označevala predvsem kakšen neprijeten pripetljaj, zdaj pa naj bila po Jernejevem mnenju že preteklost. Zdaj se lepo po domače reče 'fuk' (šit, zoprna reč). "Fuk je v Sloveniji nekakšna reginacionalna beseda. Poznajo jo vsi, od Prekmurcev do Primorcev. Poleg pičke, pizde in šita je to sigurno najbolj razširjen slengovski izraz." Preverili smo na štajerskem koncu domovine, kolegica Špela iz Maribora je navedeno trditev samo potrdila. "Pri nas rečemo, da si fukjen, če si malce prismojen." Imajo pa še kup drugih zanimivih izrazov od damfanja (smrdenje), rezanja (pretepanje) do žicanja, ki pomeni osvajanje, in žvalenja, ki označuje poljubljanje.

Pomešani slengovski izrazi so postali poanta ljubljanskih najstnikov in najstnic. Besede se od časa do časa ponovijo in dobijo nov pomen. Off smo včasih rekli tistemu, kar je bilo 'hudo out', zdaj rečemo tistemu, kar je 'in'. Le kdo bi razumel ...