Mister Otočec

Festival Rock Otočec se teritorialno širi na okoliške dežele, "letos je postal eden srednje velikih evropskih festivalov, in ta pričakovanja sem omenil že leta 1998 v prošnji na ministrstvu za kulturo", trdi Franci Kek, organizator in ata festivala. Vsako leto junija shujša za šest kilogramov, od vseh festivalskih koncertov pa sliši le zadnjo polovico zadnjega koncerta. Kondicija? Ja, kondicijo je imel, ko je še igral košarko. Najprej na dvorišču frančiškanskega samostana v Novem mestu, ko je na koš metal skupaj s prijatelji ministranti. Devet let je ministriral. Od dvanajstega leta je bil član KK Krka. Pri košarkarski aktivnosti njegova višina ni bila resen faktor ... "V sedmem sem bil velik 167, v osmem pa 182." Dolgo poletje. "Rad sem imel športe, kje je bil stik s soigralcem." V pionirski, kadetski in mladinski reprezentanci sta bila skupaj z Gregorjem Golobičem, v osnovni šoli pa je bil z Matjažem Bergerjem. Aha, dobre zveze.

Trdi, da je kljub resni športni karieri košarko igral samo za zabavo. "Najbolj profesionalni smo bili takrat, ko smo tri sezone dobili na mesec po sto mark bonov za hrano." Eno sezono so bili v drugi jugoslovanski ligi, Krka je bila med štirimi najboljšimi slovenskimi klubi. Bil je bek, imel pa je dober odriv. "Vendar sem bil najboljši le na ogrevanju." Na tekmi je dal največ 44 točk.

Potem si je pri petindvajsetih poškodoval koleno. Morda je zato naredil šolo, socialno delo. "Všeč mi je bil predmetnik, psihologija in to." Nobenega humanitarnega vzgiba? "Niti ne. Sicer bi moral plačevati tečaje, tako pa sem nekaj let lahko poceni poslušal zanimive stvari." Kar ne bi mogel trditi za ekonomijo, kamor se je vpisal pred tem in predavanja le redko obiskoval. Ampak takrat se je tudi zapisal filmski umetnosti. Takrat enkrat je Marjan Moškon ustanovil novomeško lokalno televizijo Vaš kanal. "Vedno sem hotel nastopati v filmih." Prva filmska izkušnja je bil sprehod v filmu Veter v mreži. Pa še v koprodukciji Šola za princeske je bil statist. "Pri dvajsetih sem imel meter 90 in 62 kilogramov in bil sem lahko le bodyguard. Ne spomnim se, koga naj bi varoval, ker smo samo stopili iz avtomobila in šli do vrat. Vem pa, da sem imel pod obleko oblečenih več puloverjev, da sem izgledal bolj nabildan." Toda ko je nastala televizija, ga je šef prepričal, da si ni kupil le kamere za osebne potrebe, ampak trikrat dražjo televizijsko kamero. Začeli so snemati mladinsko oddajo MKC. Kek je snemal skrite kamere. Ko so mladinci odrasli, je šla oddaja v zaton. Prevzel je urednikovanje in iz MKC - Mladinski kulturni center - se je spremenila v Malo kliniko cinizma. Tri leta je imel vsako soboto oddajo. Skrbel je za vse od sponzorjev, programa, na koncu, ko se mu pa ni več ljubilo ukvarjati s sponzorji, je oddajo tudi vodil, "ker je bilo tako najcenejše". Se pa je takrat srečal s Sašem Đukićem, ki je imel za seboj tudi gimnazijsko skečarsko kariero, in leta 1996 so skupaj posneli kratek film Klinika, ki so ga po triminutnih delih predvajali v oddaji. Naslednje leto so posneli Spomini Mame Manke, ki se je na Dolenjskem spremenila v legendaren lik. Še eno leto pozneje so posneli film Milice, v katerem je Kek začel ustvarjati filmski lik policaja Janeza. "Eno govorico, ki mi leži, sem našel - malo sem neumen, govorim mešanico ljubljanščine in dolenjščine." Njegov policijski partner je Franci, v resnici sta ravno obratno. Milico so vrteli po lokalnih televizijah. "Ljudje nas na cesti lepo pozdravljajo, pravijo, da smo legende ..." Policaj Janez nastopa tudi v njihovem zadnjem celovečernem filmskem projektu družbe Na svoji Vesni. Premiera bo jeseni. Vsi filmski projekti so bili nizkoproračunski. Scenariji so nastajali v času skupnih poletnih dopustovanj, čeprav niti ni bilo napisanih scenarijev, ampak bolj improvizacija. Razen seveda za Vesno, ki je pa resna stvar in za katero so scenarij v zasedbi Đukić-Kek-Adi Smolar pisali eno leto. Govori se, da v filmu nastopa Roger Moore. "Pogajanja so bila težka. Povedati moram, da je Roger preprost človek. Odločilno je bilo, da je Sašo njegov velik fan že od otroških let.Pogodbo o nastopanju je gospod Moor lastnoročno napisal na list papirja." Kek ni gledal še nobenega filma Jamesa Bonda. Kako? "Filmov niti ne gledam, le Hair sem gledal šestkrat in Woodstock sedemkrat, ko sem imel zaradi košarke nogo v gipsu, sem si pogledal kakšno komedijo, sicer me je na televiziji zanima politika." Groza!!! Ampak da ne bi bil popoln antiherojski filmski junak, je za potrebe filma skočil s Kandijskega mostu v Novem mestu in iz helikopterja ter se prevrnil z avtom ... kot James Bond.

Zvočniki in politika

Ok, gledal je Hair in poročila. Kaj bi torej najprej - rock ali politiko? Ta njegova obsedenost s politiko je fascinantna. Pohvali se, da ima doma arhiv medijskega dogajanja v času osamosvojitve - 72 videokaset politike in omaro časopisov od leta 1988 do 1992. Nenavaden hobi. "Zanimalo me je. Nič drugega. Nobenih zgodovinskih vzgibov nisem imel. Veselilo bi pa me, če bi se našel kdo, ki bi mu ta arhiv prišel prav." Ni bil mladinski funkcionar. Aktivno je vstopil v politiko leta 1998, ko so bile občinske volitve. "Vedno se mi je zdelo fino, da sem zraven, kjer se lahko določa." Na Listi za Dolenjsko je bil izvoljeni med novomeščanske svetnike. Lokalne volitve pa niso bile dovolj. Na državnih volitvah je nastopil na listi Stranke mladih Slovenije. Ni hotel kandidirati v Novem mestu, ker ni bil prepričan v zmago, zato je kandidiral v Ljubljani in za malo zgrešil poslanske klopi. "Bilo mi je žal, da nisem kandidiral v Novem mestu. Imam pa en majhen problem - zame skoraj ni stranke, ker sem v bistvu liberalni kristjan. Še najbližje mi je bila Stranka mladih Slovenije in sem šel k njim." Ni član stranke in kaj natančno pomeni liberalni kristjan? "Sem veren, tedensko obiskujem mašo, sicer razmišljam liberalno, mogoče bližje levi opciji." Ta ideja o politični moči ... ja, no ... "Zanima me. Če slišim množico, me kar potegne tja." Ko so bile predsedniške volitve je imel svojega kandidata: "Bil je preprost človek s končano osnovno šolo, opravilno je sposoben in sva se zmenila, da bo kandidiral. Slikala sva se in sliko sem poslal medijem, ki so jo objavili in povedali za kandidata iz Novega mesta." On ne bo kandidiral na predsedniških volitvah: "Kdo bo pa potem organiziral Rock Otočec?"

Po šoli je šel na zavarovalnico. Po enem letu se mu je zdelo, da o tržnem komuniciranju in odnosih z javnostmi že nekaj ve in bi nekaj naredil, pa niso bili navdušeni nad njegovimi idejami. Pa nič. Marjan Pirnar, njegov poslovni partner, je bil v času, ko je bil Kek skromen uradnik, še vedno študent. Enkrat mu je posodil tisoč mark in Marjan jih je vrnil z idejo. "Rekel je, glej, imam dva tisoč mark. Če jih ti daš še tisoč, si lahko kupiva ozvočenje in bova lahko kaj zaslužila. Ok, pa sva dala denar skupaj. Čez en teden je spet prišel z idejo, da bi rabili še luči, pa prevoz pa ... zgodba o uspehu se je razvijala tako, da imava danes še kar veliko kreditov." Ozvočenje pač potrebuje veliko investicij. Kar pripelje do tega, da so ozvočili Tuđmanov pogreb in desetletnico Slovenije. Pogreb je bilo ozvočenje brez generalke, ozvočili so samo tisti del na pokopališču, imeli so manj opreme kot za rock koncert, pa honorar je bil tudi primeren - trikrat toliko kot za koncert v Križankah. Med največjimi ozvočevalskimi podvigi je ozvočenje arene v Pulju za Jamesa Browna in Julia Iglesiasa, pa REM v Kopru ... "Na osnovi minulega dela se organizatorji kar velik odločajo za nas." Prava zgodba o uspehu, če pomislite, da je bil prvi ozvočevalski posel leta 1995 "šolsko tekmovanje v kotalkanju. Takrat smo zvočnike sicer že naročili, nismo pa jih dobili, potem je Marjan kar svoje zvočnike prinesel v dveh torbah in v šoli smo si sposodili kable." Honorar: 100 mark. Sedaj z zvočniki sežejo 15 metrov visoko, "ampak odkar je Rock Otočec, pravzaprav nimam več veliko skupnega z ozvočenjem. Prej pa sva skupaj peljala kakšen kombi in razlagala, še vedno me boli križ."

Rokenrol

No, rokenrol. "Hair sem čutil, zdelo se mi je, da to smo pa mi." Nikoli ni bil v tujini na kakšnem rock festivalu. Ni bil panker, je roker. Posluša Dylana, Joan Baez, Doorse ...ni imel benda. Ni ima posluha. A ker rad nastopa, se mu je rokersko-odrska želja izpolnila na Rocku Otočec, ko so nastopili z bendom Rok Otočec in njegovi fantje. "Imel sem podobno funkcijo kot Elvis J. Kurtović pri Zabranjenem pušenju." To je bila vsa njegova glasbena kariera. A je potem organizacija festivala Rock Otočec kompenzacija za nerealizirane rokerske želje? "Ne. Nimam teh psihičnih problemov. Odkar sem nastopal na odru ne močim postelje." In smeh.

"Veš, pri nas je bil Rock Otočec ves čas v zraku, ker se je zgodil leta 1976 in 1983. Leta in leta smo se pogovarjali, zakaj ga ni več." Do leta 1997, ko se je Kek odločil, da je sposoben še za kaj več kot samo prenašanje zvočnikov: "Če lahko organiziram obletnice mature, se mi je zdelo, da lahko organiziram tudi festival." Za prvi Rock Otočec so hoteli najbolj popularne bende, pa tiste, s katerimi so bili prijateljsko povezani. LET 3, Majke, Zabranjeno pušenje, Demolition Group, Dan D, Vlado Kreslin - ojoj! - "Ja, on je bil leta 1976! Zelo lepo se mi zdi, da je leta 1998 po mnogih letih nastopil Buldožer. Zame so oni najboljši vseh časov v Sloveniji."

Na prvem festivalu je bilo 2000 ljudi, letos "ma, pet, deset tisoč." Vse leto se ukvarja z organizacijo, zadnji mesec dobi pomočnika, zadnja dva tedna jih dela deset, zadnjih pet dni še trideset, zadnje tri dni petsto. To je Rock Otočec. In ker je politik, je letos v okviru Rocka Otočec začel z družbeno akcijo o opozarjanju na droge, alkohol in nestrpnost. "Glasbeniki so vzorniki mladim. In če mi lahko naredimo kaj malega v prid družbe, zakaj pa ne bi. Čeprav so nam potem očitali, da kdo smo pa mi, da kar nekaj prepovedujemo." Ampak v principu to ni liberalna pozicija? "Liberalen sem do tam, kjer ne škodimo drugim. V tujini smo naleteli na dober odziv s to akcijo." Pa je preizkusil mamila? "Ne, nikoli. Alkohol ja, mamila ne." Kako pa potem gleda obiskovalce Rocka Otočec, ki kadijo? Jih teži, jih krega ...? "Ne, ne počnem tega. Ne moti me, če kadijo travo, mi je pa žal za vsakega, ki prižge svoj prvi navadni cigaret. Na Rocku Otočec pa ne bi mogel nastopiti partizanski pevski zbor, ker poziva k nasilju." Pretirava?

Še zadnja legenda Rocka Otočec - blato. Blato ga veseli, samo da imajo ljudje s seboj za preobleči "Ker preoblačenje je tudi čar Rocka Otočec. Ljudje so potem bolj odprti, dekleta nekoliko mehkejša, fantje trši ..."