Nepredvidljivo občinstvo

V Sloveniji smo imeli to poletje skoraj vsak konec tedna kak festival. Eden med njimi, PAF, ki je bil medijsko najbolje pokrit, pa je neslavno odpadel. V predprodaji so prodali zgolj 1100 kart. Eni za odpoved krivijo nekdaj legendarne Culte. Drugi spet krivijo visoko ceno kart. 7500 sit v predprodaji in 8500 sit na dan koncerta naj bi bil za Slovence in tudi okoliške narode prevelik finančni zalogaj. "Cena vstopnic ni bila pretirana, vzrok, zakaj je zadeva propadla, pa je najbrž kombinacija vsega tega," pravi Mitja Prezelj, ki je bil promotor festivala, sicer eden najbolj izkušenih organizatorjev koncertov v Sloveniji. Odpoved festivala ni zgolj slovenska posebnost, saj je organizacija festivalov strašno tvegan posel. Še posebej v vzhodni Evropi, kjer je mentaliteta občinstva še vedno navajena, da si lahko ogleda mega prireditve malodane zastonj. Kaj se torej dogaja s koncerti v Sloveniji?

Nedvomno je največji festival v Sloveniji Rock Otočec. V primerjavi s Pop Art Festivalom je že tradicionalno organiziran po koncu šolskega leta, ko ima mladež v žepu še vedno kakšnega desettisočaka, ki ga je dobila za uspeh v šoli. "Gotovo bi se dalo delati festival ob koncu počitnic, vendar bi bilo treba publiko navajati na to, da se bodo tam spet srečali. Za to pa potrebuješ nekaj let," pravi Franci Kek, glavni organizator Rocka Otočec. Največje zvezde festivala, Fun Lovin Criminals, Living Colours in Asian Dub Foundation, mu je priskrbel prav Prezelj. Rock Otočec, kljub temu da je največji, še vedno ni profiten. "Večina stroškov je vsaj tako visoka kot na Zahodu. V prvem poskusu lahko narediš velik koncert, ne moreš pa velikega festivala. Festival potrebuje tradicijo, saj so tu stroški veliko večji," pravi Kek. V nasprotju z dvoranami so festivalski prostori običajno zgolj travniki, na katere je treba pripeljati vso potrebno opremo. Od strehe za oder do ograj. "Veliko jih misli, da se da tu veliko zaslužiti. Mi smo vsako leto okoli ničle. Računamo sicer, da bo iz leta v leto bolje in da bomo nekoč nekaj več zaslužili," pravi Kek. Tako velikih bendov, kot je Marlyn Manson, na festival ne bi pripeljal. "Pri bendih greš do nekih meja, ko računaš, da boš nekako zvozil tudi v najslabšem primeru. Za zdaj si kljub petletni tradiciji ne moremo privoščiti bendov za 500.000 DEM. Letos smo jih za 150.000 DEM." Najdražji so bili Fun Lovin Criminals in Living Colour.

Tudi drugi slovenski festivali niso imeli kdove kako velikih zvezdnikov. Bikerski festival v Lendavi so spet zaznamovale kontroverzne Rock Bitch, največji finančni zalogaj je bila Cicciolina. Soča River Sunsplash, ki je letos zvabil ljubitelje reggae ritmov na tolminsko sotočje, je imel eno samo pravo zvezdo, legendarnega Macka B-ja. Tistega reggaejaša, ki je že davnega leta 1988 v Križankah zahteval izpustitev Janeza Janše in Davida Tasiča. Lani je bil obisk zaradi slabega vremena kljub večjim reggae zvezdam precej boren. Letos so raje pripeljali glasbenike iz vse Evrope. "Jamajški in angleški reggaejaši imajo precej višjo ceno, zato je bila letos bolj pestra zasedba iz vse Evrope," pravi Sandi Maver, eden od soorganizatorjev festivala, sicer menedžer glasbenih skupin, kot so Elvis Jackson, Shyam ali Psycho-Path. Stroški so nižji, manjše pa je tudi tveganje. Sicer pa naj bi se najbolj splačalo pripeljati glasbene skupine, ki veliko obetajo, nimajo pa še visoke tržne cene.

Zvezde

Kako velike glasbene zvezdnike je sploh smotrno pripeljati v Slovenijo? Naš najuspešnejši koncertni organizator je Igor Vidmar s svojim Škuc Ropotom. V dvajsetih letih je po Sloveniji in Jugoslaviji organiziral številne velike koncerte, po številu največja pa sta bila Metallica z 20.000 in Iggy Pop na beograjskem Sajmu z 12.000 obiskovalci. Potem so bili pri nas na vrhuncu slave še Nirvana, David Bowie, Prodigy, Pearl Jam, Green Day, Eros Ramazzotti, Faith No More ... Seveda pa so tudi njega doletele odpovedi zaradi nezanimanja občinstva. V zadnjih letih se je odpovedal Shaggyju in lani festivalu Alter 2000 z Guano Apes. Odpoved koncerta pomeni za organizatorja veliko izgubo, saj se ne more zavarovati pred nezanimanjem občinstva. "Pri domačih zavarovalnicah je mogoče zavarovati škodo v primeru odpovedi izvajalca zaradi višje sile (bolezen, nesreča itd.), škodo na prizorišču -dvorani (kar ponavadi dela lastnik oz. upravitelj dvorane), poškodbe publike in za koncert na prostem - škoda zaradi dežja; obstajata pa tudi dve mednarodni (britanski) zavarovalnici, ki ponujata podobne storitve; vendar poslovnega tveganja za primer 'premajhnega zanimanja' praktično ni mogoče ustrezno zavarovati, ker so možne izgube preprosto prevelike," pravi Vidmar. Za izvedbo koncerta pa je treba imeti tudi nos za dobro lokacijo. Velike lokacije prinesejo tudi veliko stroškov. Pri festivalih na prostem ti pomenijo tudi do 40 odstotkov vseh stroškov. Potem pa so tu še bendi. Ti namreč ob odpovedih zahtevajo odškodnino ali tako imenovani cancellation fee. To je najmanj znesek predplačila, nekakšne are, ki znaša vsaj polovico celotnega honorarja in v primeru odpovedi pripade izvajalcu. Razen če je ta kriv za odpoved koncerta.

Sosedje

Kaj bo torej z velikimi koncerti? Največje koncerte je v Sloveniji v zadnjih letih organizirala le četverica. Igor Vidmar s Škuc Ropotom, Mitja Prezelj s svojim Nomadom, Poorky (organiziral je največji koncert pri nas, Kelly Family), po novem N.I.C.O., ter hrvaški Vinyl Marijana Crnarića, ki je z namenom organizacije koncertov v Sloveniji odprl podružnico v Brežicah. Prav od slovenskega koncertnega dogajanja Hrvati veliko pričakujejo, saj naj bi bili na Hrvaškem organizacijski stroški v povprečju še enkrat višji kot v Sloveniji. Crnarić se je proslavil z organizacijo U2 v Sarajevu in Rolling Stonesov v Zagrebu, v Slovenijo pa je zašel kot soorganizator Metallice. Potem je organiziral še nekaj koncertov, zadnja večja sta bila Iron Maiden in R.E.M. na slovenski obali, sicer v navezi s koprskim Ideal turistom. Vedno več koncertov v Sloveniji pa pomeni tudi veliko medijsko pozornost hrvaških medijev in tudi vedno večje zanimanje občinstva za dogodke pri nas. Prav za PAF je vladalo skorajda večje zanimanje kot pri nas, saj so na Hrvaškem v predprodaji prodali skoraj 40 odstotkov vstopnic. Mitja Prezelj pravi, da je hrvaška publika tradicionalno precej bolj naklonjena spektaklom kot zvezdništvu. Na drugi strani pa naj bi bilo v Sloveniji tudi premalo kritične mase, na podlagi katere bi se dalo oceniti, ali se kaj splača organizirati ali ne. Prezelj pravi, da imajo hrvaški mediji tudi precej drugačen odnos do koncertnih dogodkov. Tudi odpoved PAF-a je bolj odmevala na Hrvaškem. Vjesnik pa je celo objavil komentar, v katerem se je avtor vprašal, ali se ni kronična bolezen - nezainteresiranost publike preselila s Hrvaške v Slovenijo. Vse to skupaj pomeni veliko težav za organizatorje, ki dobivajo hudo konkurenco prek meja. Vzhodnoevropski koncertni prostor bi radi pod svoje okrilje pridobili avstrijski glasbeni organizatorji, ki so se s tem namenom združili v nekakšen holding. Če jim bo uspelo zasesti te prostore, se res lahko nadejamo še večje koncertne suše. In organizirali bodo le še komercialne uspešnice.