Gnezdo hedonizma
Prva izključno moška savna
© Denis Sarkić
V navadni meščanski hiši za Bežigradom v Ljubljani, ki se na prvi pogled prav nič ne razlikuje od mirnih družinskih ognjišč v sosedstvu, deluje, prva pri nas, moška savna - klub Gymnasium. Že ime kaže, da so fantje naklonjeni antičnemu obdobju oziroma natančneje Sokratovemu učencu Aristipu, ustanovitelju hedonističnega gibanja, ki je življenje posvetil iskanju užitkov in čutnega zadovoljstva. Gymnasium pa je bil prostor, kjer so se moški zbirali, telovadili in se preprosto srečevali. Pri vratih naju pričaka prijazni Rene in ob vonju kadil se z lepim, vedno dobrodošlim in toplo zaželenim fotografom Sarkićem za začetek včlaniva in pridruživa več kot štiristotim uživačem moškega spola, članom Društva hedonistov. Dobiva brisačo in kot privilegiranca klubsko majico ter se najprej odpraviva v garderobo. Tehtnica v njej je naravnana tako, da kaže dva kilograma telesne teže manj kot domača, kar zagotovo pripomore k dvigovanju samozavesti in boljšemu počutju. Nato se ob ambientalnih chill out sproščujočih zvokih udobno namestimo v usnjenih naslanjačih v nekakšni družabni centralni sobi z živalsko kožo po tleh in z znanimi obrazi iz zgodovine na steni. Ker je že v navadi, da se na tem mestu največ čveka, zve marsikaj in se veliko presmeji, smo se tudi mi zapletli v lahkoten klepet. Medtem so se okoli nas in po hiši sprehajale pojave z modrimi brisačkami okoli riti. Med nogami se nam je motala hišna psička Luna, ki je, kot so njeni novi lastniki izvedeli šele kasneje, privekala na svet naključno isti dan, kot je bila odprta savna, 25. septembra lani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Denis Sarkić
V navadni meščanski hiši za Bežigradom v Ljubljani, ki se na prvi pogled prav nič ne razlikuje od mirnih družinskih ognjišč v sosedstvu, deluje, prva pri nas, moška savna - klub Gymnasium. Že ime kaže, da so fantje naklonjeni antičnemu obdobju oziroma natančneje Sokratovemu učencu Aristipu, ustanovitelju hedonističnega gibanja, ki je življenje posvetil iskanju užitkov in čutnega zadovoljstva. Gymnasium pa je bil prostor, kjer so se moški zbirali, telovadili in se preprosto srečevali. Pri vratih naju pričaka prijazni Rene in ob vonju kadil se z lepim, vedno dobrodošlim in toplo zaželenim fotografom Sarkićem za začetek včlaniva in pridruživa več kot štiristotim uživačem moškega spola, članom Društva hedonistov. Dobiva brisačo in kot privilegiranca klubsko majico ter se najprej odpraviva v garderobo. Tehtnica v njej je naravnana tako, da kaže dva kilograma telesne teže manj kot domača, kar zagotovo pripomore k dvigovanju samozavesti in boljšemu počutju. Nato se ob ambientalnih chill out sproščujočih zvokih udobno namestimo v usnjenih naslanjačih v nekakšni družabni centralni sobi z živalsko kožo po tleh in z znanimi obrazi iz zgodovine na steni. Ker je že v navadi, da se na tem mestu največ čveka, zve marsikaj in se veliko presmeji, smo se tudi mi zapletli v lahkoten klepet. Medtem so se okoli nas in po hiši sprehajale pojave z modrimi brisačkami okoli riti. Med nogami se nam je motala hišna psička Luna, ki je, kot so njeni novi lastniki izvedeli šele kasneje, privekala na svet naključno isti dan, kot je bila odprta savna, 25. septembra lani.
Naš gostitelj Rene že ima izkušnje z vodenjem družabnega prostora, saj je pred tem vodil gejevski klub Tiffany na Metelkovi. "Bil je že nekako čas, da grem, oziroma treba je bilo vpeljati novo energijo, novo kri," pojasnjuje zamenjavo na položaju. Ker je s prijatelji še premlad za odhod med upokojence, vseeno pa že malce prestar za celonočne eskapade, so se odločili za zmerno klubsko druženje. Mirno sceno od dveh popoldan do desetih zvečer. "V takšnem prijetnem ambientu s savno in z vrtom na prostem, kjer se da posedeti. V bistvu je to en tak poseben Country Club."
Izobraževalni program
Preden je savna zaživela v vsej svoji gloriji, so se odpravili na potep po Istanbulu, Londonu, Pragi in Dunaju ter na lastni koži preverili podobne moške zadeve. Vsekakor niso želeli prenesti čiste kopije iz tujine na naša tla: "Ker se ne bi prijelo, saj pri nas zadeva enostavno še ni prišla tako daleč, pa tudi mi nočemo imeti ene takšne 'klavnice' s ploščicami, z bazenom, s fitnesom ... in čao." V razvitem svetu večina stvari pač temelji na služenju denarja, tudi na račun tistih, ki si želijo drugačne sprostitve. Finančno je ljubljanska eksotična in prva moška savna oziroma klub veliko bolj avtonomna. "Enostavno smo našli neke vrste kompromis med klubom, srečevališčem in savno. Je pa pravzaprav bolj dom ali pribežališče. Smo bolj na izi, bolj naklonjeni prijetnemu druženju," razlaga Rene, ki je s Samom neke vrste gostitelj, odgovoren za čim prijetnejše počutje obiskovalcev, Robi pa vse skupaj vodi. Še natančneje bi razložili, če bi ugotovili, da so omenjeni trije nekakšni koordinatorji dogajanja v hiši, člani pa večino stvari pomagajo postoriti prostovoljno.
Tudi začetek je bil ravno tako preprost. Znanec pravnik je pomagal pri sestavi statuta in registraciji društva, najeli so hišo in jo preprosto začeli urejati. Ker večino dela opravijo sami, so stroški zares minimalni. "Zunaj na dvorišču stoji zapuščena lopa in mogoče bo tam nekoč zrasla finska savna. Radi bi postavili tudi zimski vrt pa džakuzi, fitnes ..." Vendar je to za zdaj še znanstvena fantastika, saj je zadeva šele dodobra zlezla iz povojev. Seveda je kljub vsemu govoričenju o denarju za vstop v fitnes-savno-klub Gymnasium (www.klub-libero.si) treba plačati. Članarini sta dve. Ena je za rednejše obiskovalce, druga je namenjena tistim, ki si savnanje privoščijo bolj poredko. Za pet obiskov je treba odšteti osem, za deset pa petnajst tisoč tolarjev. Nekoliko manj plačajo mladostniki do šestindvajset let, mlajši od osemnajst let pa nimajo dovolj denarja, da bi si plačali vstop, saj so vrata zanje zaradi nepolnoletnosti zaprta. "Če kdo meni, da bo hodil pogosteje, se odloči za višjo članarino, drugi pa za nižjo. Nekdo pride dvakrat na teden, spet drugi enkrat na štirinajst dni." Starostno povprečje je okoli trideset let. "Hodijo najrazličnejši ljudje, tudi javne osebnosti, stare od osemnajst do petdeset let. Najstarejši član je prvega januarja praznoval pri nas šestinsedemdesetletnico in je bil zelo presenečen, da smo se ga spomnili s pogostitvijo. Konec koncev ni to nič takšnega, če kdo pride v Gymnasium, tako da imamo vse vrste ljudi." Prihajajo moški vseh starosti in vseh poklicev, od avtomehanikov in strojnikov do doktorjev znanosti in umetnikov. Tudi kakšen duhovnik se je že zglasil pri fantih na masaži. Ko pa smo jih pobarali, ali so jih že kdaj obiskali policisti, so nam zaupali, da le v civilki. Če bi naenkrat želelo hedonistična nagnjenja sproščati več kot štirideset ljudi, bi bila maksimalna zmogljivost presežena in obiskovalci bi dobesedno gomazeli drug po drugem, vendar takšnega hipnega navala do sedaj še ni bilo.
Pomenkovanje je prekinilo zvonjenje telefona in na svoja ušesa sva se prepričala, kako je slišati poizvedovanje stranke po tem, ko jo je pritegnil oglas za savno v oglasniku. Po uspešnem pogovoru in na novo pridobljeni stranki naju Rene odpelje na turistični ogled hiše. Poleg centralne dnevne sobe je na poti na vrt Kleopatrina soba, ki pa je bila ob našem obisku prazna, saj ni bila ogrevana. Zraven je soba za masažo, opremljena z vsemi pripomočki. Uradnega maserja ni, saj se fantje najraje masirajo med sabo. "Prijetna masažica prosto po Prešernu." Mimo koledarja, s katerega se, kako presenetljivo, smehljajo in gola mišičasta telesa nastavljajo postavni slovenski hokejisti, vodi pot navzdol do savne. V tem okolju se šele zares zazdi, da je koledar dosegel svoj pravi namen in da sploh ni bil mišljen kot oltar, pred katerim vzdihujejo v ljubezni neuslišana ženska srca. Kletni prostori so bolj znani kot nivoji Inferna, sem pa sodijo prhe, sanitarije, savna z zmogljivostjo trinajst ljudi in turška oziroma parna kopel, ki sprejme največ pet oseb. Za tiste, ki se hitro utrudijo, je zraven še ločena sobica z ležalnikom za počitek, poleg nje pa zasilni izhod. Tudi v zgornjem nadstropju so relax sobe s posteljami, namenjene horizontalnemu stanju zavesti, pa še manjši barček s pijačo za osvežitev in dodatno sprostitev. V kuhinji se lahko skuha kakšna kavica, ki se spije ob ogledu filma v videosobi. "Izobraževalni program," pojasni aktivno gimnastiko na zaslonu Rene.
Meje dovoljenega
V treh mesecih, odkar so odprli vrata, so se v klubu zvrstili obiskovalci iz štiriindvajsetih držav. Zanimivo, kako hitro se je raznesel glas po svetu. Za Gymnasium zvejo prek domače strani na internetu in z letakov. "Fantje, ki potujejo v tujino, vzamejo pri nas flajerje in jih razdelijo po podobnih klubih v tujini. V bistvu so fantje to savno sprejeli za svojo, in če kaj vzameš za svoje, se za to potrudiš." Člani postorijo vse, od tega, da prepleskajo steno, do tega, da prinašajo piškote in buteljke. "Skratka, prava mala družinica." Izključno moških prostorov pri nas ni ravno veliko, zato člani niso le izvajalci homoseksualnih spolnih praktik, temveč tudi navadni moški, ki potrebujejo počitek po službi. Zanimalo naju je še, kje so meje dovoljenega. Ali lahko obiskovalci počnejo karkoli ali je kaj strogo prepovedanega, razen drog seveda? "Do sedaj smo morali izključiti le enega posameznika. Enostavno ni ustrezal higienskemu minimumu." Drugače pa kakšnih strogih in togih pravil do sedaj še ni bilo. Trojica koordinatorjev noče vsiljevati svoje volje. O vsem bo odločil šele občni zbor članov. Vse to, kar se je dogajalo do sedaj, je bila le uvajalna doba, ko se je ugotavljalo, kaj lahko funkcionira v teh prostorih in kaj si ljudje sploh lahko privoščijo. Na skorajšnjem sestanku se bo torej sestavil pravilnik oziroma hišni red. Za zdaj je nedopustno le grdo in nasilno obnašanje.
"Tukaj se toliko presmejemo in prezabavamo, da smo zadovoljni, da smo se tega lotili, saj se je izkazalo kot potrebna zadeva. Ljudem tudi ni težko dati denarja, saj tu najdejo neke vrste azil. Se spočijejo, zmasirajo, kaj preberejo in pojedo." Stvar sama torej ni niti malo delikatna, mogoče lahko zmoti le kakšnega homofobičnega psihiatra, ki a priori zavrača moško družabnost. Vendar bi morali, če bi bil klub dostopen tudi ženskam, vse podvojiti, zagotoviti bi morali vse od ločenih sanitarij do ločenih savn. Vse bi morali imeti po dvoje. "Ženske so samo strošek!" Paberkovanju se je pridružil starejši obiskovalec in nama zaupal, da ga sosedje dostikrat povprašajo, kaj se dogaja v hiši. Sam jih vedno povabi na obisk, češ da se lahko sami prepričajo, in pripomni: "Zdaj imam otroke ravno v letih, ko tudi sami hodijo v gimnazijo." Največji zabavni dogodek do sedaj je bilo novoletno praznovanje. Začelo se je v mejah normale z narezkom, nato so se petnajst minut do polnoči vsi žurerji nabasali v vroče pripravljeno savno in točno opolnoči bosi odšli na sneg odpret šampanjec, "se kepali pod raketami, sneg noter vlačili, skratka kažin naredili, potem pa polegli, se malo pohecali in pocrkljali, si voščili srečno novo leto..." Pravi hedonistični užitek, na koncu začinjen z obvezno ponovoletno sarmo.
Za zdaj hude konkurence še ni. Nadaljevalci se bodo lahko učili na njihovih napakah ali pa si zagotovili čisto drugačno ciljno publiko. Ravno v tem času so se na Reneja obrnili investitorji, ki bi radi nekaj podobnega odprli v Mariboru, tako da štajerska prestolnica ne bo preveč zaostajala za metropolo. Ali bo vse skupaj videti podobno kulturno in umirjeno, ali bo to prostor, kjer se lahko vsak izrazi, bo odvisno od Mariborčanov. V Ljubljani pač nočejo pijanih in zateženih nočnih gostov, zato zapirajo ob desetih zvečer, razen v ponedeljek, ko je na sporedu generalno čiščenje. Pravijo, da je večina obiskovalcev zelo zadovoljnih in neekscesnih. Sodelujejo z vsemi enakomislečimi, predvsem so povezani z bližjimi državami, kot sta Avstrija in Hrvaška, zaradi razdalje. Ponosni so tudi na svoje najbolj znane članice: "Štrumpice, ki gredo letos na EMO."
© Denis Sarkić