Kino umetnost

Že kar navajeni smo, da pridejo k nam stvari z manjšim zamikom. Po vseh dramah okoli gradenj multipleksnih kinosredišč na mestnih obrobjih, ki so pripomogla k zapiranju in životarjenju tradicionalnih kinodvoran v mestih, smo dobili še eno novost, ki jo v naprednejših državah poznajo že mnogo let. Art kino. Sliši se zelo fensi, v bistvu pa gre za navadne kine, kjer se vrtijo filmi manj zvenečih imen ter naslovov, ponavadi z eno samo dvorano. Tičijo v bolj ali manj obljudenih mestnih predelih in ne delujejo pod vplivom logike kapitala. Art kini so v bistvu nastali kot antipod bahavih neonskih multipleksov, ki ponujajo hollywoodski blišč, v največji meri pa jih ponavadi sponzorirajo mestne oblasti, zato se ponavadi imenujejo kar mestni kini. V Sloveniji je sicer že pred približno petimi leti začel nastajati projekt art kino mreže znotraj že obstoječe kino infrastrukture, imenovan Kino paradiž, in je bil celo že odobren z razpisom filmskih akcij, ki jih je ponujal Filmski sklad, vendar je bil na koncu zaradi pomanjkanja denarja nerealiziran. Art kini ponavadi nastajajo z državnimi in mestnimi subvencijami, zato je bilo za večino poznavalcev filmske scene presenetljivo, da smo prvi slovenski t. i. art kino dobili v Celju v senci govoranc o famoznem ljubljanskem kinu Dvor, ki naj bi postal središče za predvajanje sodobne filmske umetnosti z vsega sveta in center za podporo kinodvoranam, ki bi predvajale art filme. Vendar so snovalci celjskega projekta kljub temu sodelovali z načrtovalci nove art kino mreže, ki naj bi se v Sloveniji vzpostavila v naslednjih letih. Poleg celjskega in načrtovanega ljubljanskega naj bi v prihodnjih letih art kino dobili v Mariboru, največ možnosti ima kino Udarnik, v Izoli je kandidat kino Odeon, velik interes pa se kaže tudi v Novi Gorici in pa v Kranju, ki ima, skupaj s satelitskimi okoliškimi kraji, kjer se je dobro prijel projekt Kino gledališče - gre za filmske abonmaje - dobro filmsko občinstvo. Drugod po Sloveniji pa bi se v klasičnih kinodvoranah vrteli razni ciklusi in festivali art filmov, ki bi jih načrtovali v centrali v Ljubljani.

Celje

Nekaterim se zdi naravnost bizarno, da je prvi slovenski art kino v nekdanjem celjskem kinu Metropol odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter, čeprav ministrstvo za projekt ni prispevalo niti tolarja. Zgodba s prvim art kinom je povezana s celjskim mega poslovnežem Mirkom Tušem, ki je pred časom postavil multipleks, pred tem pa še kupil Celjske kinematografe in uresničil zamisel direktorja Bojana Vivoda, da bi tudi tisti, ki niso ravno ljubitelji hollywoodskih mega uspešnic, pa še to v instant novodobnih dvoranah, lahko še naprej gledali filme v pravih tradicionalnih kinodvoranah. Ob odprtju Planet Tuša sta se zaprli obe dvorani v Celju, Union in Metropol, zato so Metropol, ki je še vedno v občinski lasti, saj je Tuš le lastnik kinematografov, ne pa tudi stavbe, že pred časom obnovili. Za začetek so vanj vložili 50 milijonov tolarjev ter v sodelovanju s Cankarjevim domom ob odprtju filmofilom ponudili praznično decembrski ljubljanski filmski festival LIFFe po LIFFu. Kino Metropol ima 280 sedežev, že v januarju pa kanijo obnoviti še lokal ob kinu in ga spremeniti v filmski klub, ki bo članom prinašal razne ugodnosti. "Koliko bo stal celoten projekt, še ni znano. Imamo zunanjega sodelavca, ki skrbi za program v sodelovanju s Kinoteko in Cankarjevim domom. Fond filmov imamo še od prej, lahko pa naletimo na težave, saj bi potrebovali vsaj en nov film na teden, ne vemo pa, če bo na trgu v celem letu sploh uvoženih petdeset filmov," je rahlo zaskrbljen direktor Bojan Vivod. Trenutni distributer decembrskega programa filmov je Cankarjev dom, sodelovati pa nameravajo tudi s Kinoteko, Filmskim arhivom, Filmskim skladom in neodvisnimi distributerji. Za začetek niti ne pričakujejo posebnega obiska, sčasoma pa računajo na določen segment publike, ki bi ostala zvesta filmski ponudbi art Metropola. "Na sporedu bodo predvsem umetniški filmi oziroma takšni, ki v komercialnih dvoranah ne uzrejo ne platna ne gledalcev. Poleg filmov evropske kinematografije, ki bodo prevladovali, pa bomo predvajali tudi takšne, ki so na meji med umetnostjo in komercialo," je ob otvoritvi Metropola napovedal šef programa Peter Zupanc.

Ljubljana

Ljubljana je s pridobitvijo Koloseja počasi začela izgubljati kinodvorane v mestu. Ena prvih je bila dvorana kina Dvor, ki je bila sploh prva dvorana, namenjena predvajanjem filma v Ljubljani, in ki naj bi drugo leto postala logistično središče ter sodoben mestni kino po zgledu evropskih mest. Toliko opevana zgodba o art kinu Dvor se bo, kot vse kaže, končala prihodnjega maja, ko naj bi bila končana vsa obnovitvena dela 80 let stare kinodvorane. Kino Dvor sicer ni postal prvi art kino v Sloveniji, zato pa je bil v preteklosti v marsičem prvi. V Dvoru je bila premiera filma Erotikon z Ito Rino v glavni vlogi. V Kinu Dvor, ki se je takrat sicer imenoval kino Sloga, je bil na rednem sporedu slovenskih kinematografov zavrten prvi pravi pornič. Sledili so mu mnogi in kino Sloga je postal mit. Secesijska dvorana zdaj čaka, da spet dobi svoj nekdanji sijaj in prekrije moralno umazanijo filmskih fenov trde erotike, ki se je tja naselila v osemdesetih, duh nemorale pa še vedno kroži med starimi stenami. Kino Dvor naj bi v vsem svojem art blišču zacvetel spomladi prihodnje leto in v mestno središče spet vrnil trpeče ljubitelje malo manj komercialnih filmov, ki živijo za ljubljanski mednarodni festival v Cankarju, sicer pa so prisiljeni hodit v Kolosej ali Kinoteko, ki pa je poleti tako ali tako zaprta, kot pravijo pristojni, zato ker nima klime. Kino Dvor bo deloval kot samostojna enota v okviru Slovenske kinoteke, ki bo imela svojo finančno postavko in je otrok tripartitne pogodbe med Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo in Kinoteko. Pogodba med ministrstvom in ljubljansko občino je bila sicer podpisana že pred letom, končni dogovor vseh partnerjev pa šele marca letos. "Projektna naloga, ki je podlaga za podpis tega dogovora, je veliko zahtevnejša od idejne zasnove, ki je bila izdelana lani v tem času. Ker za podpis ni zadostovala, smo se lotili projektne naloge, ki zajema tudi simulacijo delovanja umetniškega kina v prihodnje," je razloge za zavlačevanje ob podpisu pojasnil direktor Silvan Furlan. Nekateri pa zavlačevanje pripisujejo neskladnosti v pogovorih med ministrico in nekdanjo županjo Viko Potočnik. Po zdaj podpisani pogodbi bo ministrstvo financiralo nakup celotne tehnične opreme, ljubljanska občina pa vzdrževalna dela ter obnovo in preureditev kina. Slovenska kinoteka mora izdelati projektne naloge ter zagnati akcijo za čimprejšnjo vzpostavitev art kino mreže ter kakovosten filmski program. Projekt kina Dvor je vreden 120 milijonov tolarjev, za zdaj je ministrstvo za kulturo že prispevalo 20 milijonov tolarjev, preostala potrebna sredstva pa bo na podlagi dogovora zagotovilo prihodnje leto in po potrebi še leta 2004. Občina Ljubljana je letos že zagotovila 44 milijonov, drugo leto pa nameravajo stisniti še okrog 20 milijonov tolarjev. Finančni in vsebinski nadzorniki bodo ljudje z mestne občine. Zanimivo je, da se občinski in državni uradniki niso mogli sporazumeti, kdo bo prispeval za nove stole v obnovljenem kinu, zato so kinotečni upravljavci organizirali humanitarno donatorsko akcijo za zbiranje stolov. Posamezniki bodo lahko svoj stol, na katerem se bo nato dičila tablica z imenom, preprosto kupili za 36 tisoč tolarjev - doslej so jih že prodali 140 od 204. Podjetja bodo morala plačati dvakrat toliko, deležni bodo tudi posebnih ugodnosti, za nameček pa bo njihovo cenjeno ime še narisano na reliefu v preddverju kina. Poleg obnovljenega kafiča bodo v "kompleksu" art središča še knjigarna, izposojevalnica filmov, študentski center in še kaj, vse skupaj pa naj bi bilo končano najpozneje do leta 2005, ko v Sloveniji praznujemo stoletnico filma.

Distributerji

In kaj lahko pričakujemo v naših novih art kinodvoranah? Art filme seveda. V Sloveniji je več distributerjev, ki se poleg komercialnih projektov lotevajo odkupovanja manj tržno zanimivih filmov. Filmski kritik Aleš Blatnik pravi, "da je v Sloveniji 'art film' izključno mantra za molzenje proračunskih sredstev, v ostalem svetu pa film, ki ga ne posnameš zato, da bi ga kdo gledal, marveč zato, da bi se o njem bolj ali manj pametno govorilo". Neodvisni distributerji jih največkrat kupujejo v paketih, sicer pa se z distribucijo tovrstnih filmskih kolutov bavita tudi Cankarjev dom in Kinoteka. To je za marsikoga sporno, saj oba distributerja, ki sta proračunska porabnika, za nakupe filmov ne zapravljata namenskih proračunskih sredstev, ampak gre zgolj za prelivanje denarja od drugih projektov. Jelka Strgel, vodja filmske dejavnosti v Cankarjevem domu, pravi, da je beseda art v zadnjem času nekakšen obrambni mehanizem, da se je film sploh premaknil v središče kulturne dejavnosti, zavrača pa očitke tistih, ki trdijo, da Cankarjev dom, na način, da kupuje filme po kakršnikoli ceni in s tem zvišuje cene filmov tudi neodvisnim distributerjem, uničuje konkurenco na slovenskem tržišču distributerjev. "Iz proračunskih sredstev za nakupe filmov nismo dobili niti tolarja. Že 20 let imamo isti sistem razdeljevanja denarja. Na leto dobimo 11 milijonov tolarjev, lastnih prihodkov imamo 20 milijonov, ostalo pa je denar iz javnih sredstev in sponzorjev. Cankarjev dom po količini ni glavni distributer in sploh ne tipičen, saj kupujemo samo določene filme, je pa edini, ki poleg Kinoteke kupuje neodkupljene filme. Na leto jih odkupimo največ osem, na zaslužek pa ne računamo, ampak s festivalom pokrijemo nakup novih filmov. Imamo tudi tihi dogovor s Kinoteko, da se ne borimo za iste filme." Letos je Cankarjev dom nabavil najdražji film, Sladke sanje, za 5000 dolarjev, sicer so cene nekje med 3 in 5 tisoč zelencev. Strgelova se zavzema, da bi morali biti vsi distributerji subvencionirani, za kupovanje filmov bi moral biti objavljen javni razpis, konkurirali pa bi lahko vsi, tako javni zavodi, ki se ukvarjajo z distribucijo, kot neodvisni producenti.

Državnih subvencij za distributerje za zdaj ni, je pa v okviru proračuna ministrstva za kulturo za leto 2004 že namenjen denar tudi za subvencioniranje filmske distribucije v sklopu kulturnega tolarja, vendar točna vsota za distribucijo še ni znana. Zato pa so malo bolj radodarni evropski skladi, predvsem projekt Euro cinemas v sklopu evropskega projekta Eurimages. Slovenska kinoteka in Cankarjev dom sta že dobila nekaj denarja iz teh sredstev za distribucijo. CD je dobil 8600 EUR, vendar je pot do tega denarja menda kar naporna zaradi hude birokracije. Koen Van Daele, Belgijec, ki je prej skrbel za festival Mesto žensk, zadnja leta pa je programski vodja Kinoteke, prav tako meni, da Kinoteka ne izrablja proračunskega denarja, pri Eurimageu pa so že tudi kandidirali za sredstva ter bili uspešni. Dvakrat 8000 evrov so dobili za filma Bomo videli in Pesmi iz drugega nadstropja, 6000 pa za film Aprile. Z art kinom Dvor pa mislijo kandidirati tudi za denar, namenjen vzpostavitvi mestnih ali art kinov. "Mi opravljamo funkcijo distributerja samo začasno, s tem, da se prej pozanimamo, če ima kdo interes določen film kupiti. Če ga ima, ne gremo zraven. Nam je pomembno, da kupimo kakšen film, ki se nam zdi pomemben za slovenski prostor, zaradi umetniškega ali kakršnegakoli drugega razloga. Naš interes je predvsem v tem, da čim več filmov sploh pride v Slovenijo," pravi Van Daele. Lani so kupili sedem, letos pa štiri filme za distribucijo. In kaj na vse skupaj pravijo neodvisni producenti? "Zelo sem za art kine. Mi to podpiramo, sicer se nam je v preteklosti zdela konkurenca Kinoteke in Cankarjevega doma nelojalna, vendar so se zadeve v zadnjem času umirile. Kruha je dosti za vse. Naš interes je kupovati tudi art filme, dokaz, da publika je, je gotovo LIFFe, sicer pa je vzgajanje publike dolgotrajen proces," je prepričan Goran Stankovič iz podjetja A.G. Market. Kako bo z distribucijo v novih art kinih, pa ni povsem prepričan Janko Čretnik iz podjetja Cenex, ki pravi, da neodvisni distributerji ter Kinoteka in CD nikakor niso v istem položaju, predvsem ker tako Kinoteka kot Cankarjev dom lahko poslujeta z negativno bilanco, zasebna podjetja pa si tega nikakor ne morejo privoščiti.