Sam svoj gonzo

Vprašanje: "Morda kdo ve, kaj pomeni gonzo? Na besedo sem večkrat naletela v zvezi s pornografskimi filmi, nihče pa mi ne zna razložiti, kaj točno označuje."

Odgovor: "Gonzo je oznaka za podzvrst pornografskih filmov pretežno odraslih moških ustvarjalcev, ki so pri spolnem razvoju očitno obtičali na stopnji dvanajstletnika. Gonzo žanr najlažje prepoznaš:

po snemanju z roke in pretiranem navdušenju nad kamkorderjevo funkcijo zoom;

po paradi popolnih začetnic, nenaravno kooperativnih osemnajstletnic, ki imajo sicer lepa telesa, a premalo spolne privlačnosti in izkušenj s seksom pred kamero. V žargonu jim pravijo "vtičnice" (v izvirniku "cock-sockets", op.p.);

po siloviti fascinaciji z ženskim anusom (resno, le zakaj mora biti tista presneta vagina stalno napoti?);

po odsotnosti erotično obarvane komunikacije in - bognedaj! - poljubljanja. Grozno! (Hej, tip za kamero je vendar ljubitelj ekstremov, prodoren in oster režiser, ne pa nek mehkužec, ki ljubi predigro;)

po neustavljivi želji ovekovečiti ženski obraz, preplavljen s spermo (verjetno nima smisla načenjati debate, koliko je moških, ki bi pustili, da jim ženska špricne na faco);

in nenazadnje po ekonomičnosti in nizkih stroških produkcije. Ha, potrebuješ 5.000 - 6.000 dolarjev, prijateljev kamkorder in nekaj bejb, ki jih z obljubami o karieri v šovbiznisu zapecaš na kakšnem rejv partiju ali kocertu. In si zvezda. Tako preprosto gre to."

Replika: "Z večino tvojih ugotovitev se strinjam, vendar pa stvari, ki jih omenjaš, ne veljajo samo za gonzo žanr, marveč za pornografsko filmsko produkcijo nasploh. V tem je njen šarm. Vzemi ali pusti. Kritizirati gonzo porniče, ker so poceni, pa je sploh vrhunski nesmisel. Z gonzom je v institucionalizirani, visoko proračunski pornografski šovbiznis naposled pritekla sveža kri. Tudi to ne drži, da se v tej zvrsti filmov nihče ne poljublja in da ni erotičnih pogovorov. Sam jih premorem kar nekaj in če te zanimajo podrobnosti, ti lahko sporočim imena studiev in posameznikov, ki jamčijo za vrhunsko gonzo produkcijo... "

Tako nekako je tekla debata na eni od internacionalnih spletnih klepetalnic, kjer se krešejo povečini intelektualno obarvana mnenja o znanosti, umetnosti, vesolju in sploh vsem.

Naredi sam

Gonzo, torej. Beseda, ki se jo dandanes dejansko največkrat izgovarja v isti sapi z navidez amaterskimi seksualno eksplicitnimi epizodami brez scenarija, scenografije, kostumografije in ostalih samoumevnih standardov filmske produkcije, se je v pornografski vokabularij prikradla iz literarnih sfer. Točneje, iz frenetičnih zapisov Hunterja S. Thompsona, kultnega pisca in začetnika tako imenovanega gonzo novinarstva, ki je leta 1971 dobilo spomenik v obliki romana Strah in groza v Las Vegasu. Thompsonovo gonzo novinarstvo se je od običajnega razlikovalo po tem, da je nekje do ene tretjine temeljilo na preverljivih dejstvih, preostali dve tretjini pa sta odpadli na Hunterjeve osebne vtise, mnenja in opazke ter videnja in podobe pod vplivom psihotropnih substanc.

In tako kot je Thompson zapovedano objektivnost žurnalizma na svojstven način nadgradil s subjektivno percepcijo, so gonzo porniči premaknili meje trdoerotičnega ustvarjanja takorekoč do vrat konzumentovega doma, na katera samozvanim režiserjem in auteurjem ni bilo niti najmanj nerodno potrkati, če so potrebovali svež igralski kader. "Lep dan voščimo. Luštno ženo imate, bi se dala dol za našo produkcijsko hišo? Pol urce, posnamemo, plačamo in gremo. Honorar ni bogvekaj, je pa neobdavčen in v kešu. Da o morebitni slavi niti ne govorimo." Take reči. Ni jih bilo malo, ki so rekli da. Ne toliko v lastno slavo kot v slavo gonzo produkcije.

O fenomenu gonzo pornjakov se je začelo resneje govoriti na samem začetku devetdesetih, ko je ameriško porno industrijo v dolini San Fernanda in na širšem območju Los Angelesa naskočila neobremenjena, hitra in drzna MTV generacija z značilnim jebe-se-meni pristopom. Jajca so že imeli, potrebovali so še video kamere - in proizvodnja dinamičnih, kratkih, kompaktnih, koncentriranih in-your-face fukaških epizod za nekaj sto dolarjev je stekla. Ter šla za med. Ker je bila cenejša, pa še uporabo tipke FF je zreducirala na minimum. Ker je bil cel film en sam goli fuk. Centimeter pred vašim nosom. Nič drugega kot neizčrpna zaloga novih obrazov, mičnih teles in fukiš oblin. Brez predsodkov, brez kompromisov. Jep, seks je postal orožje in vzeli so ga v roke. Industrija jim je sledila in po zaslugi mularije s kamkorderji so čez noč postali zvezde ljudje, ki so še včeraj združevali delo v državnih službah: recimo Ed Powers, bivši prometni policaj; Max Hardcore, bivši uslužbenec ameriške vojske; Seymore Butts, bivši... ee, Seymore je pač izjema, pornograf je, odkar ve zase.

Čeprav mnogi - pornofili z one strani Atlantika še toliko bolj - mislijo, da je gonzo ameriški izum, to ne drži povsem. Res je, da so Američani gonzo filmarijo povzdignili v umetnost, toda zametki te podzvrsti so kljub temu nastajali v stari dobri Evropi. Leto nič ameriškega pornografskega štetja je dejansko napočilo leta 1972, ko je v kinematografe treščilo Globoko grlo z Lindo Lovelace, torej vsaj štiri leta po seksualni revoluciji na stari celini. Skandinavske države so namreč pornografijo legalizirale že konec šestdesetih in nemudoma začele proizvajati tisoče in tisoče legalnih rolic s fukaškimi super 8 filmčki, predniki sodobnih gonzov, ki so ropotali na domačih projektorjih širom po svetu, jep, tudi v ZDA. Neumorni nemški režiser Harry S. Morgan je zakonske pare, ki so bili pripravljeni seksati pred kamero, iskal že v drugi polovici osemdesetih. Mnoge je izkušnja tako navdušila, da so pustili službo in ostali v profesionalnem porno biznisu.

Najbrž se sprašujete, kakšna je pravzaprav razlika med amaterskim porničem in gonzom. Najbolj eleganten odgovor bi bil, da je vsak amaterski pornič gonzo pornič, medtem ko vsak gonzo pornič ni amaterski pornič. In najvažnejše, pri gonzu so režiser, glavni igralec, koordinator dogajanja, moderator, snemalec ter montažer združeni v eni osebi. Skratka, odkar so zmogljivi digitalni kamkorderji po konkurenčnih cenah dostopni širokemu krogu potrošnikov, je gonzo auteur lahko vsak. Da, tudi vi.

Bodi zvezda!

Hecno, toda najslavnejši in najbolje prodajani primerek klasične gonzo filmarije ni nastal v katerem od žarišč svetovnih pornografskih imperijev, še manj na njihovih gverilskih obrobjih, marveč na - poročnem potovanju. Gre seveda za "družinski" pornič z naslovom Pam & Tommy Lee: Hardcore & Uncensored, ki je sprva piratsko krožil po svetovnem spletu, od leta 1997 pa legalno tudi na VHS formatu. O tem, kako so se posnetki Pameline lično depilirane špranjice in Tommyjevega orodja zavidljivih dimenzij v resnici znašli v javnosti, krožijo različne verzije. Pamela Anderson in Tommy Lee sta od samega začetka afere trdila, da so, medtem ko sta silvestrovala v Londonu, nepridipravi vdrli v njuno ljubezensko gnezdece v Malibuju in ukradli kasete, ki bi morale biti zaklenjene v sefu. Po neuradni verziji pa naj bi posnetke zaradi minusa v družinski blagajni po tajnih kanalih za dober denar prodala prekaljenim trgovcem, ki so iz njih naredili svetovno atrakcijo in tržno uspešnico. Zaradi svojih pornografskih ekshibicij nista utrpela nikakršne moralne škode. Prej nasprotno, postala sta bolj priljubljena kot kdajkoli, kar govori v prid dejstva, da predsodki glede oblik seksualnega eksperimentiranja v javnosti vse bolj izgubljajo na teži. "Internet in digitalni video sta popolnoma preoblikovala pornografski obraz," je prepričan Irvine Welsh, avtor Trainspottinga in pisec romana Porno. "Domači porniči so vsepovsod. Gre za obsežno operacijo, ki je pornografijo potegnila iz zakotnega geta in s tem na svojo stran pridobila tudi veliko žensk. Domača pornografija postaja trend." Da, celo v navzven konservativni Veliki Britaniji, ki je šele pred dvema letoma v celoti legalizirala proizvodnjo in prodajo pornografskega materiala. Ben Dover, najbolje plačani britanski gonzo filmar, lahko zdaj svoj kreativni izraz širi ter ga nemoteno razvija tudi na domačem teritoriju. Raziskava, ki jo je pred kratkim povzel The Guardian, je pokazala, da deset odstotkov britanskih gospodinjstev premore kamkorder, vsaka četrta ženska med dvajsetim in tridesetim letom pa se je že posnela bodisi med samozadovoljevanjem bodisi med spolnim aktom. "Ko je orodje enkrat pri roki, ga bo lastnik slej ko prej uporabil," komentira Sam Roddick, lastnik erotičnega butika Coco de Mer. "Razvoj tehnologije omogoča, da izostrite pogled na lastno seksualnost. Kako na široko boste odprli ta vrata, je odvisno izključno od vaše iznajdljivosti."

Po lastnih besedah je svoj domači pornič s partnerjem posnela tudi Rachel Morris, ena od vidnejših sodelavk revije Cosmopolitan, ki ureja prispevke s področja seksualnosti. "Sem feministka in večina tako imenovane mainstream pornografske produkcije mi razumljivo ni všeč. Naj govorijo, kar hočejo, po mojem so ženske v porno industriji še zmeraj hudo izkoriščane in zlorabljane." So pač v vlogi plačanih spolnih objektov, trdi Rachel, ki se je med snemanjem svojega lastnega porniča počutila ravno nasprotno - kot aktiven subjekt. In to je to. "Med spolnimi igrami najbolj razkriješ svojo ranljivost, zato te toliko bolj zbližajo s partnerjem. Kljub temu pa mi je bilo snemanje v zabavo in sprostitev." Nič čudnega, gledati in biti gledan, opažen, zaželjen - to so človekovi primarni impulzi, na katerih temeljijo vse seksualne fantazije.

Kako in kje?

Obstajata dva osnovna načina, kako na plano izbezati svoje gonzografske potenciale: lažji in dražji ter težji in cenejši. Če ste izbrali prvega, potem zase in za partnerko oziroma partnerja najprej rezervirajte letalski karti do Los Angelesa. Ko pristaneta in opravita neskončne carinske formalnosti, sedita v taksi in se odpeljita na mondeni Beverly Hills. Sprehodita se med prestižnimi butiki, fensi izložbami ter luksuznimi trgovinami in bodita pozorna na tablo z napisom Live Acts Video. Vstopita in vprašajta za gospoda Franka Keshishiana, lastnika in ustanovitelja dotične firme, ki vama bo z veseljem razkazal ponudbo. Izbirata lahko med sobami, ki so opremljene kot skedenj, zdravniška ordinacija, srednjeveška mučilnica in gotska spalnica, vsaka pa je opremljena s sodobnim sistemom kamer in mikrofonov, postavljenih na strateška mesta, kar vama znatno razširi izbor spolnih položajev, v katerih bi se rada ovekovečila. Na monitorjih lahko sproti spremljata akcijo, kaj in kako beležijo kamere, ki jih - če nočeta, da bi vama neznanec med menjavanjem poz z reflektorjem svetil v rit - lahko usmerjata s sistemom daljinskih upravljalcev. Če pa želita popolno koncentracijo, je na voljo tudi opcija s skritim snemalcem, ki iz posebne kabine na daljavo upravlja s kamerami, vidva pa imata pri uresničevanju ekshibicionističnih fantazij popolnoma proste roke. Na koncu še zmontirajo film po vajinih napotkih in izstavijo račun. Cene za najem Keshishianovega fukaškega gnezdeca se gibljejo od 475 do 825 dolarjev na seanso. Skratka, en dan v vlogi porno zvezd vaju po tej metodi, vključno s potnimi stroški in stroški nastanitve, stane nekaj več kot pol milijona tolarjev.

No, verjetno se vas bo večina odločila za cenejši in težji način, pri katerem osnovni finančni vložek predstavlja nakup solidnega kamkorderja v cenovnem razredu od 200 do 250 jurjev. Strošek je v tem kontekstu relativen, kajti napravo boste lahko uporabljali še za marsikaj drugega, ne zgolj za fukaške seanse. Vse ostalo pa je prepuščeno vaši izurjenosti, iznajdljivosti in še zlasti domišljiji, zato najbrž ne bo odveč nekaj bazičnih nasvetov in spoznanj tistih, ki so se s tem športom že ukvarjali. Strnili smo jih v deset točk.

Osnovna oprema: Dobro se seznanite s funkcijami kamkorderja, da ne boste takrat, ko bo strast na višku, listali po knjižici z navodili in iskali točno določen efekt.

Dodatna oprema: Investirajte v kvalitetno in čvrsto stojalo, da ne boste snemalne naprave odlagali na police, stole, knjige in kako drugače improvizirali; kamera se lahko zmakne ali prevrne takrat, ko je to najmanj zaželeno. Ekrančki so relativno majhni, zato si omislite dovolj dolge kable, če želite akcijo sočasno spremljati na fiksnem televizorju.

Luč: Svetlobe naj bo dovolj in naj bo enakomerna z vseh strani, da ne bo potem senc ali preosvetlitev na ključnih mestih in med najbolj razburljivim dogajanjem. Okej, snemate lahko tudi v popolni temi, ampak zaradi infrardeče osvetlitve boste zgledali kot zadeti pohotni zombiji. Kar je, sodeč po ponudbi na evropskem trgu privatnih posetkov, nekaterim celo všeč.

Scenografija: Čeprav bo osrednja pozornost namenjena genitalijam, vseeno pazite, da v kader ne bodo skakali kabli, kupi umazane posode (če snemate v kuhinji), grmade cunj, ki čakajo na pranje ali sušenje (če snemate v kopalnici), ter nabožne podobe (če snemate v spalnici). Resda ne moti, ni pa najbolj seksi.

Kostumografija: Seveda vas najbolj zanima, kakšni ste popolnoma goli in kako izgleda, ko doživljate orgazem. Vseeno pa imejte pri roki kake fukiš cunjice, s katerimi boste učinkovito zakamuflirali tiste estetske ali kozmetične nepravilnosti, ki vas osebno na vašem telesu najbolj motijo. Pomaga pri vživljanju v vlogo.

Lokacija: Največji učinek boste dosegli, če fuk posnamete tam, kjer tega ne počnete najbolj pogosto. Recimo, v naravi. Najbolj rajca poleti ob morju ali na krovu kakšne jadrnice. Zelo inspirativne lokacije so tudi bazeni, fitnes klubi, toplice in smučišča. Kar razumljivo ne pomeni, da je s staro dobro posteljo ali kavčem kaj narobe.

Rekviziti: Založite se z raznimi spolnimi pripomočki, kot so dildo, vibrator, japonske kroglice, bič, karkoli. Da se dokončno prepričate v njihovo praktično uporabnost in da popestrite dogajanje na filmu. Hej, gre za eksperimentalni film. Dajte si duška. Vse šteje, zato ne vztrajajte na misijonarskem položaju. Seveda pa se zavedajte svojih (z)možnosti, da ne bo neugodnih presenečenj.

Priprave: Izkušnje mnogih parov začetnikov kažejo, da jih je pred prvim snemanjem že sama misel na to, da se bodo preizkusili v pornografski vlogi, zrajcala do te mere, da jim je prišlo, še preden so prižgali kamkorder. Nič hudega, v takem primeru pač najprej posnamete money shot oziroma ejakulacijo, ki bo zagotovo spektakularna. Bodite praktični in elastični. Ves čas na svetu imate. In da ne pozabimo, ne sebe ne partnerke oziroma partnerja ne silite v kaj, kar vama ne paše.

Skladiščenje: Posnetke načelno hranite izven dosega otrok, zakoncev (ki niso na filmu), sorodnikov in sosedov, pa tudi vseh ostalih, če v kratkem načrtujete politično kariero ali kariero v šovbiznisu, ki ni pornografski.

Profit: Lahko privatne posnetke vnovčite? No, vnovčite jih že lahko, toda z izkupičkom zanesljivo ne boste obogateli, če niste najmanj Pamela Anderson ali Tommy Lee. Edini pravi dobiček je vaš čisti užitek.