7. 4. 2003 | Mladina 14 | Kultura
Sanacija za kakovost
Nova uprava Filmskega sklada, nov program, novi lobiji ali kdo je izpadel s seznama
Užaloščeni: Franci Slak je dobil denar za Prešerna in izgubil denar za Klet, ki ga je želel posneti v Los Angelesu
© Igor Škafar
Slovenska filmska industrija je lani dosegla absolutni rekord z devetimi celovečernimi filmi, kar je za razmere, v katerih je slovenski film, ogromno. Od teh devetih jih je nekaj nastalo v neodvisni produkciji, ostali pa v produkciji nacionalke in Filmskega sklada, ki je nekaterim financiral tudi povečavo in jim s tem omogočil kinematografsko kariero. Slovenija je filmsko, vsaj kar se denarja tiče, precej revna država. Pri nas ni bogatih producentov, ki bi sami zbirali denar in ga vlagali v film, tako da je usoda filmov, predvsem pa denar, odvisna od državne miloščine. Tega pa ni dovolj, da bi v nekih realnih razmerah posneli toliko filmov. Največ denarja za slovenske filmske stvaritve prispevajo Filmski sklad, nacionalna televizija ter Viba film, ob denarju, ki ga uspe zbrati domačim in tujim producentom. Letos januarja se je končal petletni mandat direktorja sklada Filipa Robarja Dorina, ki se je ob svojem slovesu pohvalil, da se je v njegovem mandatu filmska produkcija podvojila, in to ob sredstvih, ki so se povečala za polovico. Tisti, ki se na filmsko sceno bolje spoznajo, so že pred Dorinovim slovesom napovedovali, da bo njegov naslednik podedoval ogromno stvari, ki jih bo moral reševati tudi na način, ki ne bo všeč vsem. In res, ko je Saša Jovanovič, diplomant francoske Visoke šole za lutkovno umetnost in kulturnega menedžmenta, prevzel direktorski stol, je takoj povedal, da normalna produkcijska veriga v Sloveniji ne deluje ter da bo treba slovenski film spraviti na bolj profesionalno raven in ga približati evropskim standardom, doreči pa bo treba tudi transparentnost porabe javnih sredstev in izboljšati postopek od prijave do spremljanja nastajanja filmskih stvaritev. Jovanovič je ob podrobni preučitvi skupaj z nadzornim svetom filmskega sklada ugotovil, da denarja za realizacijo programa, ki ga je spisala prejšnja oblast sklada, ni dovolj. Sledili so ukrepi, ki so jih na skladu namesto rednega programa imenovali sanacijski program. "V obdobju prejšnje uprave produkcija preprosto ni bila profesionalno načrtovana, saj so se lotevali projektov s tveganimi postavkami. Predračuni so bili navadno podcenjeni, posledica tega pa je bila, da so producenti pozneje prosili sklad za dodatna sredstva, ki bi sploh omogočila dokončanje filmov. Tako imamo cel kup 'bolnikov', ki jih moramo reševati, kar pa seveda ovira izpolnjevanje tekočega programa," je na tiskovki, ob predstavitvi letošnjega programa filmskega sklada, pred dobrim tednom povedal Jovanovič. Uprava sklada se je zato odločila, da v letošnji program poleg projektov, ki so bili v ožjem izboru za realizacijo, vključi še nekatere nedokončane projekte: Transnacionalo režiserja Michaela Bensona, Nemir Andreja Žumbergarja, Marmelado treh mladih avtorjev ter Ruševine Janeza Burgerja, in še dva filma, ki naj bi bila kmalu dokončana, Poletje v zlati dolini režiserja Srdjana Vuletića in Slovenija, obljubljena dežela Mihe Hočevarja, ki pa spadata še v stari program prejšnje uprave in potrebujeta le še nekaj dodatnega denarja. Če pustimo ob strani kratke filme, so jih na podlagi sanacijskega programa nove uprave namesto šestih novih filmov, kolikor jih je v programu zapisala prejšnja uprava, v letošnji program zapisali pet, s tem, da so filma Rdeča obzorja Igorja Šterka in Gozd Andreja Zdraviča, ki sta bila namenjena za realizacijo v letošnjem letu, prestavili v naslednje leto, iz programa pa je izpadel celovečerec Francija Slaka z imenom Klet, naknadno pa so v program uvrstili še film Jana Cvitkoviča Od groba do groba - od sklada bo deležen dotacije v višini 180 milijonov, s pogojem, da zamenja producenta Arsmedio za nekoga drugega - ki bo tako poleg Predmestja Vinka Moederndorferja (150 milijonov) in Angelov Janje Glogovac (90 milijonov) tudi eden izmed treh letošnjih celovečercev pod novo upravo. Nekaj keša, 25 milijonov tolarjev, pa bo vreden še projekt povečave Prešerna Francija Slaka. Sklad po sprejetju programa tako operira z okrog 500 milijoni tolarjev, od tega bo šlo za celovečerce iz postavke sklada 311 milijonov, 72 milijonov pa za sanacijo štirih filmov, ob tem da je 66 milijonov namenjenih kratkim filmom, 100 milijonov za akcije, kot so retrospektive in gostovanja slovenskih filmov na festivalih, skupaj s promocijo, 45 milijonov pa so prihranili za morebitne mednarodne koprodukcije ali povečave nizkoproračunskih filmov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
