29. 12. 2004 | Mladina 52 | Kultura
Mesto lumiere
Pariz ima poleg multikinov tudi veliko malih kinodvoran, iz katerih kar puhti filmska zgodovina
Gneča opolnoči. Na sporedu je trojček Wong Kar Waija.
© Boris Petkovič
Dobro leto je že tega, zgodnji oktober je bil, ko sem spil svojo prvo kavo v Parizu. V Ljubljani sem končal sezono s premiero dokumentarca Meje mojega sveta, naslednji dan ob desetih dopoldne pa sem sedel v lokalčku na Montmartru in čakal, da se prijatelj Raphael, sicer francoski igralec, zbudi. Njegovo stanovanje naj bi bilo moja prva pariška naselitvena točka, dokler se pač ne znajdem. Tako sem sedel, utrujen od poti, mačkast od premiernega večera, in se lenobno prepuščal opazovanju okolice in mimoidočih. Prav pred menoj se je v horizont in navzgor odpirala majhna uličica, na pogled čisto zapuščena. Tam nekje na sredini se je na rumeni fasadi, v ceneni barvni neonski svetlobi, opazno svetlikal napis Studio 28. Mali Slovenček sem si hitel razlagati, da je to slikarski atelje, in se še naprej poigraval z mislijo, kakšen model da je ta slikar, ki ustvarja v takem navzven kičastem interierju. Zazvonil je telefon, vrata pariškega stanovanja so se odprla in na zgodbo Studia 28 sem malodane pozabil. Tisti večer sem Raphaela vprašal, kje je najbližji kino. Odgovor je bil Studio 28, v sosednji uličici. Torej tisto, kar me je še najbolj spominjalo na vhod v kakšno špansko kantino, je kino. Svašta. Tisti večer sem se odpravil tja, ne da bi vedel, kaj je na sporedu. In naletel na Hitchcockovo Dvoriščno okno. Ker sem bil malo pozen, sem se šele v temi dvorane začel spraševati, kako za vraga v kinu, ki ni kinoteka, vrtijo 50 let star film. Naslednji šok sem doživel, ko so se prižgale luči. S stropa in sten so visele svetilke, ki so dvorani dajale karnevalski, skoraj cirkuški videz. Bil je oktober, novo leto je bilo daleč, pa tudi maškarade še niso bile na sporedu. V preddverju sem si malo bolje ogledal, kje sploh sem, in ugotovil, da sem se znašel v enem izmed prvih avantgardnih kinov v Parizu, ki je bil ustanovljen leta 1928 in v katerega so svoj čas zahajali taki ptiči, kot so Jean Cocteau, Luis Bunuel, Abel Gance ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
