in medias res / Pride ura, pride dan, vsak nekoč zavije k nam

Živimo v svetu, prenasičenem s podobami, v katerem ena tekmuje z drugo, skoraj vsaka pa nam nekaj prodaja. Za prodajo se najbolj pogosto izrabljajo ženske, kar me ne čudi, ker smo res pogosto zaupanja vredne. In če to ni tako, že ne pašemo več v stereotip. Ženske nekakšnega neizstopajočega videza na plakatih veselo polagajo perilo v pralni stroj in reklamirajo pralni prašek. Pomanjkljivo oblečena dekleta s poudarjenimi erotičnimi oblinami pa se naslanjajo na zloščen, bleščeč avto in očitno skušajo prodati najnovejši model tega ali onega jeklenega žrebca. Meni se zdi, da bi bilo veliko bolj zabavno, če bi bilo ravno obratno. Če bi se recimo na pralni stroj naslanjala kakšna taka mikavna pohota, medtem ko bi v sanjski avto svoje potomce skozi okna, vrata in ostale špranje tlačila simpatična, vesela mama, obložena s košarami s trga in šolskimi torbami. Ampak tržniki že vedo. Očitno računajo na to, da se bodo z neizstopajočo, preprosto osebo ženskega spola identificirale vse podobne osebe ženskega spola, ki se peljejo mimo plakata, in jim ne bo preostalo drugega, kot da hitro zavijejo v najbližjo veleblagovnico in si nabavijo točno ta dišeči in izjemno učinkoviti pralni prašek, ki bo čudežno odstranil vso družinsko packarijo. Verjetno pa si obetajo tudi, da bo - medtem ko bo mama z nasmehom polagala umazane cunje v stroj -, domov ata pripeljal najnovejši model avta, ki ga je prvič zagledal dan pred tem, ko je obtičal v prometnem zastoju in mu je pogled omrežila razvratna mladenka, nato pa mu je slučajno zdrsnil še na avto poleg nje, v katerega se je tako zagledal, da mu niti slučajno ni bilo težko odšteti vse tiste milijone in si ga vzeti za svojega. Svet je očitno urejen in predvidljiv, vsaj v glavah tržnikov, ki ga vrtijo, medtem ko je trženje samo postalo globokoumna znanost, v kateri zmagujejo najbolj spretni.