Mali odri, veliki bendi

Naš najbolj propagirani mehkopoprokerski bend Siddharta se je odpravil na turnejo po manjših klubih. Potem ko je že odigral v nekaj krajih, kot so Železniki ali Mestinje, se je ustavil še v Rdeči ostrigi v Škofji Loki. Za prireditelje, ki si nikoli prej ne bi bili mislili, da bo pri njih kadarkoli igral bend, kot je Siddharta, je bil to popoln večer. Bend jih je sam poklical in se ponudil za minimalno vstopnino. V Rdeči ostrigi so na voljo dali prostor in pobrali dobiček od šanka, Siddharta pa je pobrala zaslužek od prodaje vstopnic. Dvesto ljudi, ki so v hipu razgrabili vstopnice, takoj ko so se te začele prodajati, je zanje odštelo po borih deset evrov.

Mogoče je Siddharta imela po eni strani srečo, da je pohitela in začela turnejo po malih klubih, dokler ti sploh še obstajajo, saj kaže, da se njihov čas izteka. Najprej je avtonomne ali malo manj avtonomne, alternativne ali malo manj alternativne prostore udaril zakon o društvih z ureditvijo prodaje pijač, zdaj pa se večina spoprijema z nerazumevanjem lokalnih oblasti. Prav Škofja Loka in njen župan Igor Draksler ne slovita ravno kot zgled, kar zadeva dialog z mladimi iz zavoda O, zavoda škofjeloške mladine oziroma kluba Rdeča ostriga. V enajstih letih delovanja kluba so le malokrat našli skupen jezik. Če ne bi bilo študentske organizacije in študentskega servisa, bi klub že zdavnaj opustil program. Čeprav na leto pripravi okoli dvesto prireditev in si v njem kljuko vsako leto poda približno 25.000 obiskovalcev prireditev, mu občina navadno nekaj malega donira zgolj za dijaški živžav in koncerte v sklopu Grajskega vitraža. "Letos smo oddali prošnjo, da bi prišli v občinski proračun. Podali smo konkretno prošnjo, napisali smo program in vse, kar počnemo. Župan je najprej rekel, da bo nekaj denarja za nas, ko pa je prišel osnutek proračuna, ni bilo v njem nič," pojasnjuje Peter Okorn, zakaj so pred dnevi šli na cesto in pripravili tihi protest pred drugim branjem na občini. Svetniki so stopali na predpražnik škofjeloške mladine in tako tudi simbolično teptali mladinsko kulturo. Za zdaj so predstavniki kluba nekako dosegli vsaj to, da so se sicer znašli v proračunu, le postavka je prazna, zgolj nič. Obljubljeno pa jim je, da naj bi se ob jesenskem rebalansu našla kakšna drobtinica tudi zanje. Če občina ne bo pomagala edinemu klubu, ki deluje v Škofji Loki, bo program zelo okrnjen, za zdaj to že pomeni, da ne bo festivala in vsakoletnega dijaškega živžava, žura ob koncu šole. Težave imajo že s plačevanjem tristotih evrov mesečne najemnine, ne bodo pa mogli udejanjiti širitvenih projektov, ki so si jih zamislili poleg multimedijskega centra in ateljejev. Težava je predvsem v tem, da imajo v glavi še veliko projektov, za katere bi se lahko za sredstva potegovali na evropskih razpisih, vendar je to brez podpore občine nemogoče. Tako verjetno nikoli ne bo postavljen niti škofjeloški Youth Hostel. Če se, ob črnem scenariju, zapre še Rdeča ostriga, je prihodnost škofjeloške mladine zapečatena. Tudi zato so ta teden pripravili okroglo mizo o dogajanju v Škofji Loki, na katero so povabili župana, policijo in zainteresirano javnost. V razpravi so spregovorili o nočnem življenju mladih v Škofji Loki. Povedali so, da si mladi želijo tudi zabave in da jih ne smemo kaznovati z zapiranjem prostorov samo zaradi nekaterih posameznikov. V zadnjem času je namreč policija izvajala nadzor nad zapiranjem lokalov. Rdeča ostriga pa ima, čeprav deluje že enajst let, še vedno status grdega račka. Peter Okorn razlaga, da široko zastavljen program in različna populacija nista prepričala večinskega prebivalstva: "Ostriga še vedno velja za alternativni klub. Recimo: petdesetletnik ima tukaj rojstnodnevno zabavo, pa njegovi prijatelji ne pridejo, ker je to Rdeča ostriga. Starši ne pustijo vaditi mladih bendov v kleti, kjer imamo prostore, in se raje dogovorijo z župnikom. Tako, da župnik daje prostor za vaje. Za Loko smo očitno še zmeraj preveč alter ..."

To, da deluješ s svojo lastno glavo, imaš lastne kulturniške namene in ustvarjaš še kaj drugega kot tisto, kar se kaže po televiziji, je navadno glavni razlog, da imajo podobni klubi težave z lokalno oblastjo, čeprav se nasprotovanje vedno prikrije z razlogi tehnične narave. Tako je občina Gornja Radgona kot razlog za nedavno odpoved najemne pogodbe društvu MD Grom navedla slabo stanje prostorov. Za zdaj so se sicer dogovorili, da v prostorih vrtca ostanejo, vendar morajo hitro najti trajno rešitev. Podobno zgodbo so doživeli v Središču v Prekmurju, kjer so apetiti lokalnih veljakov pokopali Art center. Razlog za spor z občinama Moravske Toplice in Šalovci aktivisti vidijo predvsem v želji po prisvojitvi vsega premoženja, ki ga je v letih delovanja pridelalo društvo Onej prek evropskih razpisov. Zaradi želje po prevzemu enkratni rezidenčni center že nekaj časa sameva. Denar, ki ga je do sedaj dala Evropska komisija, je šel v nič, saj v njem ne ustvarjajo umetniki iz vse Evrope. Kaj bo s centrom v prihodnje, bo odločalo okrožno sodišče v Murski Soboti, kjer je že bila prva obravnava.

Vsaj en pozitiven primer pa je iz Ormoža, kjer so imeli člani KAK Unterhund celotno dolgoletno obdobje županovanja Vilija Trofenika težave z občino. Osebni angažma župana je po dolgih letih boja pripeljal do tega, da je inšpekcija prepovedala prirejanje koncertov v Unterhundu. Na zadnjih lokalnih volitvah pa je zmagal Alojz Sok, tudi ob podpori mladih, ki so zanj glasovali zaradi obljube o ponovnem začetku delovanja Unterhunda. A očitno bo to ena svetlih izjem, kar zadeva sodelovanje občine in mladih, saj so se v Ormožu že dogovorili o ureditvi prostorov in ponovnem zagonu koncertne sezone čez leto dni.