30. 5. 2007 | Mladina 21 | Kultura
Sežiganje stripov? Da, prosim!
Na področju nekdanje skupne domovine je strip iz sinonima za šund mutiral v butično založniško blago
MaFest je vrnil čast in oblast stripovskim zvežčičem, ki še nikoli niso bili lepši. In dražji.
© Max Modic
Prvega ne pozabiš nikoli. Stripa namreč. Tretji razred osnovne šole pred skoraj štiriintridesetimi leti. Epizoda Gospodar Darkvuda, glavni junak kajpada Zagor. Duh sa sekirom, mitska kombinacija filmskega Tarzana in špageti vesterna, mojega tradicionalno najljubšega filmskega žanra. Daj, preberi, me je prepričeval sošolec, to je najboljši roman na svetu. Za nas, otroke socializma, so se romani od nekdaj delili na risane, kjer so vladali Zagor, Komandant Mark, Veliki Blek, Kit Teler in kasneje Alan Ford, ter pisane, kamor so spadale zamorjene bukle iz programa obveznega čtiva in dolgčas, ki smo ga kot pridni učenci žvečili za bralno značko. "Takrat so satelitske krožnike poznali samo visoki uslužbenci obveščevalnih služb, naš človek pa je lahko gledal en in edini program nacionalne televizije, ki je ob delavnikih ugasnil ob 22. uri," se spominja Ivica Ivanišević, lucidni hrvaški publicist in vrhunski poznavalec stripa, ki je svoje duhovite eseje na temo devete umetnosti pred tremi leti zbral v knjigi Sto mu jelenskih rogova! "Že vidim, kako me bo hči čez kako leto vprašala, kako mi je uspelo preživeti to obdobje ... S pomočjo stripov, punca, ji bom rekel. To so tisti kubični metri skisanega papirja, ki bi ga ti in tvoja mama najraje izročili plamenom, ker ne samo da zapravljam za te traparije, temveč jih še zlagam in božam, kot bi bili srednjeveške inkunabule."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
