7. 8. 2007 | Mladina 31 | Kultura
Knjiženje po domače
Kako je tabela, ki jo je objavil Filmski sklad RS, dokazala, da se v skladu res dogaja množica nepravilnosti
Maja Weiss na snemanju filma
© Sašo Djurišič
Zapletom na slovenski filmski sceni kar ni in ni videti konca. O tem priča že denimo kadrovanje v Filmskem skladu RS, a še zdaleč ne gre le za kadrovske rošade. Poleg tega številni projekti stojijo, tisti, ki prosijo za denar, dobijo manj, kot bi potrebovali, denarja ni in zato že dolgo ni bil predvajan kak nov slovenski film.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 8. 2007 | Mladina 31 | Kultura
Maja Weiss na snemanju filma
© Sašo Djurišič
Zapletom na slovenski filmski sceni kar ni in ni videti konca. O tem priča že denimo kadrovanje v Filmskem skladu RS, a še zdaleč ne gre le za kadrovske rošade. Poleg tega številni projekti stojijo, tisti, ki prosijo za denar, dobijo manj, kot bi potrebovali, denarja ni in zato že dolgo ni bil predvajan kak nov slovenski film.
Filmski sklad je sicer konec lanskega leta osmim filmskim projektom odobril dodatna sredstva za dokončanje filmov. A režiserka Maja Weiss je v Objektivu povedala, da njen film Inštalacija ljubezni ni dobil odobrenih 146.052 evrov sanacijske pomoči, kot trdijo v skladu, temveč „le“ 22.994 evrov oziroma kar šestkrat manj.
Režiserkina sestra in producentka filma Ida Weiss iz podjetja Bela film je potrdila, da je številka, ki jo je objavil sklad, res odločno pretirana. „Že pred časom je v internih dokumentih zakrožil podatek, da naj bi naš film dobil toliko sanacijskih sredstev. Opozorila sem, da to ne drži, kar lahko dokažem s pogodbami in z aneksi. A to številko je potem sprejela tudi vlada in očitno je, da še vedno razpolagajo z njo,“ pravi Weissova in dodaja, da tudi če bi dobili toliko za sanacijo filma, denarja ne bi mogli porabiti, ker so film že končevali. Kot pravi Weissova, sicer vse skupaj izvira iz tega, da so filmski sklad lani zaprosili za 210 milijonov tolarjev, odobrili pa so jim le 162 milijonov oziroma 35 odstotkov manj. Weissova je nato tri mesece pošiljala prošnje, naj jim vendarle dodelijo dodatna sredstva, a zgodilo se ni nič. So medtem iskali povezavo s kapitalom iz tujine? „To je sicer možno, a slovenski sistem ni naravnan temu v prid. Odločbo smo dobili januarja, najpozneje konec avgusta pa smo morali začeti snemanje, da ne bi kršili pogodbe. V tako kratkem času je težko dobiti partnerje, sploh če so tudi ti odvisni od skladov,“ pravi Weissova. Potem so celotno produkcijo oklestili, kolikor se je le dalo, in podpisali pogodbo za 162 milijonov, da bi ujeli zadnji rok za začetek snemanja. „Jeseni, po snemanju, pa sem bila presenečena, ko so me poklicali iz sklada in me spraševali, ali potrebujemo dodatna sredstva. Takrat so očitno začeli zgodbo s sanacijo filmov. Ker smo imeli zaradi prezasedenosti opreme Viba Filma res nekaj nepredvidenih dodatnih stroškov, sem zaprosila za 22.994 evrov dodatne pomoči. To pomoč so nam tudi odobrili.“
Zakaj v skladu pravijo, da je film dobil šestkrat več denarja? Oziroma kam je izginila razlika 123.058 evrov? Nedavno imenovani v. d. direktorja sklada Denis Miklavčič, ki je na položaju nasledil Malčiča, pravi, da se doslej še ni utegnil podrobneje seznaniti s posameznimi projekti v sanaciji, ker se je ukvarjal z vzpostavitvijo osnovnih funkcij sklada, letošnjimi projekti in proračunsko inšpekcijo, ki je obiskala sklad. „Z analizo sanacijskega programa se ukvarjam šele dva dni,“ je povedal Miklavčič. Konkretnega pojasnila o tem, zakaj je pri filmu Maje Weiss navedena šestkrat višja sanacijska pomoč, nismo dobili, je pa iz Miklavčičevega odgovora razvidno, da je bil očitno naveden znesek, ki je enak znesku v prošnji za dodelitev dodatnih sredstev, za katera je Ida Weiss lani tri mesece neuspešno moledovala sklad ...
So podatki netočni le pri filmu Inštalacija ljubezni? Potem ko smo podatke preverili pri ustvarjalcih vseh osmih filmov, ki so menda dobili sanacijska sredstva, se je izkazalo, da so bili točni podatki zagotovo navedeni le pri štirih filmih - pri Estreliti Metoda Pevca, Ja sam iz Titovog Velesa Teone Mikevske, Pokrajina št. 2 Vinka Moederndorferja in Mokuš Andreja Mlakarja, ki je bil enkrat že prikazan leta 2000, zdaj pa so ga tehnično povsem prenovili. V dveh primerih naše preverjanje ni bilo uspešno. Radovan Mišič iz podjetja Fabula zneska, ki naj bi ga bil dobil film L kot ljubezen, ni želel ne potrditi ne ovreči, češ da bi s tem kršil zaupnost pogodbe. Tudi Joco Jauh iz podjetja Ata ni želel razkriti, koliko sredstev jim je odobril sklad, zagotovil pa je pa, da Đurov film Ljubezen, traktor in rock'n roll ni dobil 159.022 evrov dodatne pomoči, kot trdi sklad, temveč bistveno manj.
In zadnji film na seznamu? Zakaj bi sredstva za sanacijo dobil film Odgrobadogroba, če je bil premierno prikazan že novembra 2005? „Filma ni treba sanirati, saj je bil končan v roku,“ je potrdil Jožko Ruter iz zavoda Stara gara. „Predvidevam, da gre za producentsko provizijo, ki nam jo sklad dolguje že dve leti, a to ni nikakršna sanacija. Če gre dejansko za producentsko provizijo, pa tudi ne razumem, zakaj piše, da nam dolgujejo 13 milijonov tolarjev, če nam dejansko dolgujejo 13,5 milijona tolarjev.“ Kot kaže, gre dejansko za neizplačano producentsko provizijo, razliko med zneskoma pa bodo v skladu menda še preučili.
Glede na to, da so iz ene same tabele, ki jo je javnosti razkril filmski sklad, razvidne vsaj tri napake, je bojazen, da so se v skladu zadnja leta dejansko dogajale množične nepravilnosti in nezakonitosti, toliko večja. Še mimogrede, na kulturnem ministrstvu zadeve niso želeli komentirati.
Koliko sanacijskih sredstev so dejansko dobili posamezni filmi?
© Mladina