Podoba je vse in nič

Prihajate iz Berlina, mesta, ki po nekaterih trditvah velja za prestolnico oblikovanja. To drži?

Ne vem. Res je, v Berlinu je kar nekaj oblikovalskih dogodkov. Namenjeni so predvsem mestnemu marketingu in promovirajo dizajn, ki velja za mladega, urbanega, naprednega, drznega itd. Pa tudi modna industrija je v tem trenutku zelo pomembna. Vendar je Berlin eno najrevnejših mest v Nemčiji, tako lahko razumete v ozadju globlje interese za vse to oblikovalsko vrenje. Kakorkoli že, mene prestolnice niso nikoli zanimale, saj verjamem, da se zanimive stvari dogajajo na periferiji.

VPR Imate grafični studio Bildwechsel/Image - shift, ki se posveča predvsem družbenemu, političnemu in kulturnemu grafičnemu in komunikacijskemu oblikovanju. Ukvarjate se s stvarmi, ki še zdaleč niso komercialne. Kako je možno pri taki dejavnosti slediti svojim načelom in preživeti?

Za ustanovitev studia ni bil potreben noben mojstrski načrt. V bistvu se je kar zgodil, ker sem počel stvari, ki sem jih pač počel, in potem sem ga sčasoma začel klicati studio. Res je, v studiu se ne dela za komercialne namene, za dobiček. Toda ne delujemo zunaj trga, saj moramo preživeti. Enostavno nočemo delati za dobiček ali oblikovati stvari, ki so namenjene kopičenju dobička. Zavedamo se pronicanja kapitalistične kulture skozi družbene okvire in stanja v vse pore našega vsakdanjega dela in življenja. Da sem jasen; komerciala je ena stvar - toda to logiko trga boste našli tudi na področjih, ki se vam sploh ne zdijo komercialna. Kako preživeti? Mislim, da je pomembno, da imaš neki večji diskurz ali idejo, iz katere izhajaš. Za mene je to levica - karkoli že to pomeni danes. Seveda pa potrebuješ prijatelje, ki tudi raje živijo za idejo kot za denar. Tako živimo z vsemi protislovji, ki nas popeljejo v vsakodnevno življenje.

Kaj je za vas pomen oblikovanja?

Rad imam citat Helmuta Draxlerja: “Če ni družbene in politične perspektive ter utopije v družbi, je ni niti v oblikovanju.” V bistvu razloži odvisnosti tistih, ki so odgovorni za temeljna vprašanja in naloge v družbi. Pomen oblikovanja? No, na prvem mestu je zame oblikovanje predlog, predlog za rešitev problema, ali kot je naslov knjige Olta Aicherja: “Svet kot skica”.

Oblikovanje in odgovornost, odgovor in sposobnost. Je res tako? Prosim, popravite me, če se motim, v letu 2001 ste sestavili deklaracijo skupaj z drugimi udeleženci na delavnici “Design is not enough” v Montrealu. O čem govori ta deklaracija? Ali je bila mišljena kot nadgraditev manifesta “First Thing First” iz leta 2000?

Tako je odgovor in sposobnost - dialog in poklic. Konferenca v Montrealu se je imenovala Deklaracija. Tony Credland, Brain Holms in jaz smo napisali besedilo o tem, kaj pomeni biti oblikovalec v kontekstu družbenih gibanj - v smislu pozitivne odvisnosti. Oglaševanje, pa tudi umetnost v nekaterih primerih, z novimi mediji nagovarjajo gledalca, ki je v položaju, da ne more odgovarjati nazaj. Same oblikovalske prakse niso dovolj za politično vpletenost. Skušamo ustvariti situacije, kjer ljudje lahko nagovarjajo ali odgovarjajo nazaj. Tako da ne, besedilo ni bilo nadgradnja manifesta “First Thing First”. Pri slednjem so mi nekateri vidiki všeč. Toda kljub vsemu imam občutek, da gre za neko kamuflažo, ki ni imela veliko posledic. Vsi so jo lahko podpisali.

Za zgled vam je Grapus, kolektiv francoskih grafičnih umetnikov, ki so delovali med letoma 1970 in 1991. V kakšnem smislu so vplivali na vas?

Name je vplival predvsem Alex Jordan, ki je bil član Grapusa in tudi moj profesor tu v Berlinu. Res je, Grapus je bil pomemben v razvoju grafičnega oblikovanja in družbene angažiranosti. Bil je več kot le boygroup iz sedemdesetih z dolgimi lasmi (smeh). Zanimivo je to, da so kot kolektiv mnogokrat prestopili mejo dejanske oblikovalske prakse. Zanimal jih je kontekst njihovega dela, saj so se imeli za del večjega gibanja za boljšo družbo. S svojimi delovanjem v oblikovanju in tudi s svojim odnosom do naročnikov so prelomili mnogo takratnih uveljavljenih praks. Na prvem mestu so bili aktivni državljani in šele nato oblikovalci. Takšno držo v grafičnem oblikovanju poskušam zavzemati tudi jaz.

V svojem portfoliu imate različne plakate, ki se vsi navezujejo na probleme rasizma, imigrantov, beguncev, kolonializma in kršitve človekovih pravic. Kdo je občinstvo vaših plakatov?

Radi oblikujemo plakate, ki so bolj vprašanje kot odgovor. Domnevam, da so občinstvo vsi, ki se jih podobe in geste dotaknejo. Seveda pa boste prvo občinstvo našli v kontekstu dejanskega dogodka, ki ga pripravlja naročnik. Na prvem mestu nas mora prepričati ideja, ki jo grafično predstavimo. Vendar se zavedamo, da je naš vložek omejen, saj govorimo v jeziku, ki je determiniran z družbenim, kulturnim in geografskim okoljem. Toda kljub temu nekateri plakati lahko nagovarjajo zelo široko publiko. Seveda pa je vedno veliko načinov, kako „razumeti“ stvari.

V svojih oblikovalskih delih pogosto branite pravice beguncev in imigrantov. Mislite, da se lahko identificirajo z vašim vizualnim jezikom?

Mislim, da branim tudi sebe, ko govorim o stvareh, ki se me tičejo. Toda res ne vem, kakšno predstavo imate vi, kaj je begunec ali imigrant. Migracije, izmenjave in prepleti kultur so bili vedno močno prisotni v svetu. Zdi se mi problematično uporabiti te termine, kot da bi bili naravni oziroma bi se vedelo, kaj „oni“ so. Tako sprašujem nazaj: o kom govorite? Govorimo o beguncu iz Konga, ki je delal kot tehnik, iranskem zdravniku, ki ne dobi delovnega dovoljenja v Nemčiji, mladi ženski iz Ukrajine, ki dela kot prostitutka in študira nemščino čez dan, ali pa o moji mami ali mogoče o mojih sosedih?

Podoba gre lahko prek jezikovnih meja, vendar pa so tu še kulturne meje, kjer se lahko neka podoba ustavi in je lahko prek nje napačno razumljena in interpretirana. Kakšno moč ima za vas podoba?

Podoba je vse in nič. Meje so povsod; družbene, razredne meje, tu so še slepi ljudje. Mislim, da so kulturne ovire pogosto precenjene in naravnane k temu, da se ljudi omeji na tako imenovano pripadnost ali poreklo. Podoba. Jaz ne verjamem v idejo komunikacije ena na ena - ko nekdo pošlje sporočilo in ga drugi sprejme in to je to. Samo poglejmo pri sebi; vsak dan se srečamo s stoterimi možnosti, kako gledati, brati, zaužiti, trošiti, interpretirati in se odzivati na podobe in ostale vizualne vtise. Toda če si prepričan, da podoba lahko komunicira in se dotakne drugega človeka, potem jo moraš predstaviti in tudi biti pripravljen, da bo mogoče razumljena drugače, kot je bil tvoj prvotni namen. Kako neposredna je lahko komunikacija, je relativno. Da pa s podobami odpreš prostor za refleksijo in vprašanja, je že velik dosežek in prav tako velika odgovornost. Družbeni vpliv podob jemljemo zelo resno. Verjamemo, da so take podobe, ki umažejo oko, vendar pa so tudi take podobe, ki oko očistijo. Zdelo bi se mi zanimivo nekoč oblikovati knjigo ali plakat za slepe. Mislim, da bi se lahko naučil veliko lepih stvari o komunikaciji.

Kakšen je pomen plakata v javnem prostoru danes?

Mislim, da je plakat eden najmočnejših medijev v javnem prostoru. Le poglejte na oglaševalski prostor, ki vsak dan bolj raste. Problem je v tem, da ti prostori niso več javni prostori. To so privatizirani vidni prostori v javnem prostoru. Ljudem mora biti omogočeno, da lahko odgovorijo - s plakati ali brez ... in to tudi storijo.

Kaj je politični in kaj je aktivistični plakat?

Moja poenostavljena definicija je, da bi aktivistični plakat lahko bil podkategorija političnega plakata. Aktivistični lepaki so predvsem vezani na politične akcije ali dogodke na določen datum.

Bolj zanimivo pa je to, da izraz politični plakat namiguje, da vsi drugi plakati niso politični, kar pa je popolna bedarija. Vsaka podoba je družbena. V oglaševanju, na primer, ni le promocija enega izdelka, temveč tudi promocija določenega načina življenja, vrednot, standardov itd . To se mi zdi zelo politično.

Katero politično opcijo podpirate?

Podpiram? (smeh) Mogoče komunizem 3.0 z nadgradnjo dveh, treh stvari in celotna zadeva bi lahko delovala kot odprt izvirni projekt. Vendar pa nisem nikoli podpiral ene politične opcije ali enega političnega mnenja, saj ta pogosto teži k temu, da postane ideologija. Kakorkoli že, če bi hotel govoriti o svoji politični orientaciji, bi moral razložiti svoje politično ozadje. Toda to je že drugo vprašanje.

Kako torej razumete politiko? Ali sledite Aristotelovi ideji, da je politika vsakodnevna praksa in interakcija ljudi in idej?

Tako je. Čeprav ne vem, če to razumem tako, kot je Aristotel.

Kot odgovor na vrh G8 v Nemčiji ste oblikovali serijo plakatov Hello Flexibility, Hello Borders, Hello Gender. Lahko razložite, za kakšno idejo gre in kakšen je njen pomen?

Hoteli smo narediti plakate z neko trajnostjo, da ne bi bili osredotočeni le na dogodek G8. Plakati govorijo o nas kot delu celotnega problema kapitalizma in načinu, kako deluje kapitalistična družba. Vse to v odnosu do specifičnih vprašanj o delu (fleksibilnost), migracijah (meje) in spolu. Sam bi rekel, da so malo operistični, začinjeni z drobci Michela Foucaulta.

Nacisti so si prisvojili črkovno vrsto Futura. Eric Spiekermann, znani informacijski oblikovalec in tipograf, pravi, da je bila njegova pisava FF Meta razumljena v zgodnjih devetdesetih kot črkovna vrsta, ki prihaja z leve, saj jo je uporabljala stranka zelenih. Spiekermann tudi trdi, da bi morale biti desno usmerjene revije drugače oblikovane kot leve. Ali verjamete, da obstaja oblikovanje desnice ali levice?

Ne, ne verjamem, da obstaja kaj takega, kot je levičarska estetika. Mislim, da sedanjost lepo kaže, da se Spiekermann moti, saj stvari niso tako preproste. Po drugi strani pa verjamem, da obstajajo določene geste in načini komunikacije, ki so vezani na določene ideje levice. Vendar pa je termin levica zelo nejasen. Lahko bi rekel, da je veliko političnih opcij, ki se sklicujejo na svojo levo usmerjenost, vendar pa jih imam jaz za zelo desno krilo. In ko ravno govoriva o stranki zelenih; oni so bili tisti, ki so Nemčijo spet popeljali v vojno!! Ne bi bil presenečen, če bi videl bombnike nad Beogradom, ki jih poganja sončna energija in mečejo organske bombe, na katerih je napis v Meta pisavi “Za zeleno prihodnost”. Mislim, da nas vprašanje o levi ali desni estetiki in oblikovanju ne pripelje daleč.

In za konec še beseda o kreativnosti. Freud je rekel, da kriza proizvede tudi kreativnost. Kaj vam pomeni izraz kreativnost?

(smeh) Všeč mi je ta Freudov citat. Ja res je, imeti problem je koristno. Če si zadovoljen z vsem, potem ti ni treba iskati druge rešitve, vsaj če gledamo z oblikovalskega stališča, ali celo v širšem pomenu. Vendar pa je kreativnost kot taka zame prazen izraz.

Raje govorim o problemih, predlogih za rešitve in kako preživeti in se ne pustiti poneumiti ter požreti v kapitalistični kulturi.