Za strpnega Evropejca

Nekdanja Jugoslavija se je po svoje spoprijemala s kulturnimi razlikami. Šale in humor, ki so odslikavali kulturne vzorce drugih narodov, so bili standarden način "seznanjanja" z drugačnimi in drugimi in na medčloveški ravni tudi orodje za reševanje nesoglasij ali potiskanje nesporazumov ob rob. Evropski medkulturni dialog, ki je bil te dni v središču zanimanja premišljevalcev v Cankarjevem domu, je pravzaprav sofisticirana različica šal o Mujotu in Hasotu, prirejena za kompleksno evropsko večetničnost. Seveda brez humorja. Razlika je v tem, da se evropska Günther in Janez ne poznata, niti se ne zanimata posebej drug za drugega, če nista to morda Janez in Brunhilda. Zato ima "medkulturni dialog kot temeljna vrednota Evropske unije" za zdaj le deklarativno vrednost in se z njim lahko zgodi enako kot z idejami "evropske duše", "evropskih vrednot" ali "evropske identitete" in "evropske solidarnosti", ki se izgubljajo v neoliberalističnem pehanju za kapitalom. Zato skuša EU poleg močnih gospodarskih temeljev in tradicionalne socialne države tudi svojo različnost instrumentalizirati za uresničevanje svojega projekta.

Med temeljnimi značilnostmi tega projekta, ki je umeščen v notranjo razvojno logiko Evrope, je to tudi odgovor na Huntingtonov spopad civilizacij. V tem smislu je medkulturni dialog rahločutno iskanje "evropskega" odgovora na besnenje francoskih priseljencev po ulicah pariških predmestij, na odzive zaradi objav karikatur muslimanskega preroka Mohameda, na papežev govor v Regensburgu, kjer mu je prav tako uspelo sprožiti plaz sovražnosti med "krščansko" Evropo in islamom. Zavzemanje za strpnost je torej tudi odgovor Evrope na globalizacijske posege v evropsko kulturno različnost.

Vendar, kot so pojasnili uvodni govorci na dvodnevni konferenci Medkulturni dialog kot temeljna evropska vrednota v Cankarjevem domu, ne gre zgolj za strpnost. Gre za poskus kvalitativnega preskoka, ki razblinja stare ideje o multikulturnosti in pluralnosti družb, ki niso nikoli v resnici (za)živele drugod kot v akademskih razpravah. "Naš izziv je," je uvodoma dejal Jan Figel, evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino in glavni govorec na konferenci, "spodbujati medkulturni dialog kot proces, v katerem se lahko vsi v EU v svojem vsakodnevnem življenju uspešneje spoprijemamo z odprtim in kompleksnim kulturnim okoljem". Po njegovih besedah je namen projekta medkulturnega dialoga pri Evropejcih spodbuditi "medkulturno kompetenco", zanimanje za tuje kulture in iskanje koristi v njih. Zato, kot je pojasnjeval Figel, "EU ni talilni lonec", "dialog ni znamenje njene šibkosti, temveč zrelosti", pristen dialog pa "ni vsota posameznih izjav - v njem je ena in ena vedno več kot dve". Janez Potočnik je v svojem govoru z besedami Milana Kundere opozoril, da je "Evropa maksimum različnosti na minimalnem prostoru"; zato je EU s svojimi izkušnjami medkulturnega dialoga najučinkovitejše orodje za odgovorno obvladovanje procesov globalizacije, Slovenija pa ima znotraj nje edinstven geostrateški položaj križišča romanskih, germanskih in južnoslovanskih prostorov in tradicij. Konceptualni umetnik Marko Peljhan, eden izmed petnajstih evropskih ambasadorjev "medkulturnega dialoga", je še posebej opozoril, da mora Evropa najti vzvode za boj proti gospodarski globalizaciji in neoliberalizmu, in opomnil, da je Evropa padla na izpitu pri reševanju balkanske krize, krvave drame južnoslovanskih narodov, ker je uporabila napačne metode. V takih razmerah po Peljhanovem mnenju dialog ne sme biti realpolitičen, temveč realen.

Da so tla v Evropi godna za razpravo o medkulturnem dialogu in da so Evropejci pripravljeni na "čas za revolucijo mišljenja", kot pravi Peljhan, je v zadnji anketi evrobarometra, ki jo opravlja Gallup, potrdilo tudi ljudstvo samo. Kar tri četrtine anketirancev menijo, da stik z ljudmi druge kulture bogati njihovo državo, štiri petine, med njimi predvsem pripadniki mlajše generacije, pa so prepričane, da je tudi koristen. Kako te občutke okrepiti in jih udejanjiti v resničnem življenju, so na podlagi Bele knjige in Mavričnega dokumenta - dokumentov EU - razmišljali udeleženci konference v sekcijah za medkulturni dialog na kulturno-umetniškem področju, izobraževalno-znanstvenem in medijskem področju ter na področju trajnostnega gospodarskega razvoja. Rdeča nit v razpravi je bilo iskanje odgovora na vprašanje, kako "dobre zamisli" EU spraviti v civilno družbo. Gre za pristop "odprte metode koordinacije", to pomeni, da se poskušajo dobre prakse medkulturnega dialoga, ki so že uveljavljene, vzpostaviti tudi na drugih ravneh. Na tej poti pa so težave, povezane s starimi predsodki, s preveliko močjo države in z vztrajnostjo kulturnih pripadnosti, nesorazmerno razporejene moči v Evropi in globalizacija. Naseem Khan iz Velike Britanije se je lotil v Evropi vse bolj aktualnega protislovja: ali lahko etnično zasnovane družbe podpiramo in spodbujamo, ne da bi ustvarjali razdeljeno družbo; Odile Chenal iz Nizozemske se je spraševala o možnostih za vzpostavitev kulturnega dialoga, Slovakinja Magdalena Vašaryova je potožila, da so bili mali evropski narodi v preteklosti vedno deprivilegirani, saj so se morali učiti o velikih narodih, z vstopom v EU pa si lahko tudi oni obetajo boljših časov; Aleš Debeljak je pojasnil, da je treba razmerja med nacionalnimi in transnacionalnimi identitetami razumeti kot koncentrične kroge, ki se med seboj spodrivajo in spodjedajo, a vendar ostaja še dovolj prostora tudi za kozmopolitizem, ki je stvar etične drže, vendar z medkulturno in medjezikovno kompetenco vsebuje tisto pravo razsežnost, ki lahko oblikuje Evropejca.

Razprave v drugih sekcijah so se osredotočile na vlogo izobraževanja, znanosti in medijev pri spodbujanju medkulturnega dialoga. Michael Wimmer iz Avstrije je opisal "dobre prakse" v Veliki Britaniji, Nizozemski in Skandinaviji, kjer prihajajo učitelji in vzgojitelji v vrtce iz drugih držav; Lucija Čok je opozorila, da morajo vlogo opravljati tudi univerze, katerih temeljno poslanstvo je "varovanje in posredovanje načel humanizma in občečloveških vrednot ter vzgajanje mladih za spoštovanje razlik med narodi in kulturami"; Sandra Bašič Hrvatin pa je dejala, da igrajo mediji pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja razlik in različnosti, vendar mora tudi država graditi spoštovanje med večino in manjšino, saj je večina dolžna spoštovati pravice manjšine in poskrbeti, da imajo njeni pripadniki dostop do medijev.

V sekciji o trajnostnem gospodarskem razvoju so zgodbo medkulturnega dialoga postavili v kontekst gospodarske globalizacije. Ob drugih so trije gospodarstveniki - Claudio Boniciolli (direktor pristaniške kapitanije v Trstu), Michael-Robert Bouton (predsednik uprave Revoza) in Simon Evans (direktor razvojne skupine Creative Clusters) - pojasnjevali, da je dobro, če imajo tudi vodilni možje v podjetjih smisel za medkulturni dialog.

EU si prizadeva, da bi se učinki medkulturnega dialoga uveljavili v vseh porah družbenega življenja Evropejcev. Letos se bo začelo kot del tega procesa preobrazbe sedem evropskih projektov, obogatenih s sedemindvajsetimi nacionalnimi, vsega skupaj pa sedemsto projektov. Članice EU so sprejele tudi svoje strategije o prežemanju civilne družbe z vrednotami medkulturnega dialoga. Avstrijci so denimo vanj vključili vsa ministrstva, parlament, predsednika republike, predstavnike delodajalcev in sindikate, ki bodo namenili pozornost težavam v delovnem okolju s temama "rasizem na delovnem mestu" in "kako se odzvati na rasistične in šovinistične komentarje".

Slovenija bo aprila gostila mednarodno konferenco Evropa, svet in človeštvo, kjer bodo sodelovali evropski intelektualci in razpravljali o tem, kaj Evropa je in kaj lahko na temelju svoje humanistične tradicije ponudi za razumevanje ključnih vprašanj sveta in sodobne Evrope. To srečanje, če bodo na njem sodelovali pravi ljudje, bo lahko pomemben kamenček v mozaiku medkulturnega dialoga v Evropi. Jan Figel je na vprašanje, ali Evropa misli resno z medkulturnim dialogom in katera pota bo pri tem ubrala, odgovoril, da namen projekta "ni združevati države, temveč ljudi". Od Slovenije pa pričakuje, da bo glede na "zemljepisno lego, kjer je eno izmed glavnih evropskih križišč kultur, še posebej dejavna pri promoviranju miru in medsebojnega razumevanja v delih balkanske regije, kjer so razmere zapletene".