Začaran

Brendan Fraser je Elliot, popolna, absolutno nesposobna, skrajno prezirana, asocialna zguba. Mimoidoči ga v glavnem butajo po glavi in sprašujejo - halo, je kdo doma? Toda na lepem se mu prikaže Marija... ee, zlata ribica... ee, dizajnersko ukrojena seks bomba (Elizabeth Hurley), ki trdi, da je Hudič in da mu lahko v zameno za dušo takoj izpolni sedem želj. Kakršnihkoli. Le reci. Ob zlatih ribicah se vedno spomnim na Escape Clause (1959), eno izmed najboljših epizod kultne TV serije Twilight Zone, v kateri je gospoda Walterja Bedekerja, malega, hipohondričnega, ultra fobičnega, egoističnega narcisa, obiskal Hudič in mu ponudil kupčijo: ti meni dušo, jaz tebi tisto, kar si najbolj želiš. Jasno, Walter takoj izstreli: hočem biti nesmrten! In res, želja se mu izpolni: postane nesmrten in neuničljiv. Fino, si reče, in svoj novi status malce potestira, kar pomeni, da se meče pod vlake in avtobuse in da žlampa strupe. Nič mu ni. Preživi. A ker mu to še ni dovolj, sklene, da bo skočil z nebotičnika. Žena mu skuša skok preprečiti, toda pri tem sama strmoglavi v smrt. Ker pa se Walterju zazdi, da bi se zdaj lahko ponorčeval še iz električnega stola, oznani, da je ženo umoril. Kar obsodite me na smrt, si misli - saj mi nič ne morete. In obsodijo ga, toda ne na smrt, ampak na dosmrtno ječo. Brez možnosti pomilostitve, se razume. O, šit, si reče Walter.

Elliot kakopak ni tak narcis, da bi štartal na večnost. Preveč je neumen, da bi jo razumel. A četudi je zelo neumen, na srečo ni tako neumen kot misice, ki si vedno najbolj želijo, da bi na svetu zavladal mir, da bi imeli vsi otroci starše in da bi revščino čim prej vzel vrag. Ne, Elliot ni v tej trim ligi. Želi si le eno - da bi shodil s svojo ne ravno hipnotično sodelavko Allison (Frances O'Connor). Ker pa ve, da mora bejbo kljub vsemu nekako impresionirati, si zaželi, da bi bil bogat, močan, slaven in vpliven, magari kot ameriški predsednik. Skratka, čaka nas 7 želj, 7 Fraserjevih impersonacij, 7 situacij, 7 skečev, 7 fantazij. Toda pri vsaki si Hudičevka pridrži pravico do drobne, diabolične korekcije programa, ki minira interakcijo. Začaran je rimejk dobre, stare, lucidne, istoimenske komedije (1967), v kateri je kupčijo s Hudičem sklenil Dudley Moore, toda Hudič je bil tam moški (Peter Cook), ne pa ženska. Nič, Začaran je le še ena parabola o moški paniki. Specifično - parabola o strahu pred dominantnimi, samozavestnimi, neodvisnimi, "hudičevimi" ženskami, ki skušajo moškemu ukrasti "dušo" (sporočilo: ženske nimajo duše). Moški je tako le še nemočni bebo, ki v kapitalistični verigi čaka na čudež - na to, da ga bo kdo odkril. Zakaj bi ženska hotela njegovo dušo, mi ni jasno.

PROTI

povezava