Edini

Okej, predstavljajte si, da obstaja "Multiverse", "Multisvet", ki ga sestavlja 125 paralelnih svetov. Kar ni nujno slabo - v enem je namreč ameriški predsednik Al Gore. Zakaj obstaja ravno 125 paralelnih svetov, nimam pojma, toda v vsakem imate svojo kopijo, svojo verzijo, pardon, svojega doppelgangerja, jasno, ne da bi to vedeli.

Če pobijete vse te svoje verzije, se njihova energija in moč preselita v vas, tako da postanete Edini, The One, hja, neke sorte Bog, Vsemogočni, zreli za sovražni prevzem "Multisveta". In natanko to hoče Gabriel Yulaw (Jet Li), bad guy, nekdanji tajni agent, očitno specialist za wormholes in potovanje skozi čas, ki kot kak serijski morilec pobija svoje verzije, dokler mu ne preostane le še ena, budistična - losangeleški policaj Gabe Yulaw (Jet Li).

Edini je glede na zelo intrigantno podmeno zelo banalen sci-fi, ki se zelo hitro zreducira na enocelični akcijski duel z zrcali. Jeta Lija, karizmatičnega hongkonškega kung-fu zmaja (Bilo je nekoč na Kitajskem), "novega Brucea Leeja", so za potrebe globalizacije vključili že v Smrtonosno orožje 4, kjer ga je polomil Mel Gibson (kar je bilo za lase privlečeno, se razume), in v kvazi-šekspirjanski akcijski hip-hop Romeo mora umreti, kjer so ga brez potrebe utapljali v etničnem humorju (ne, Jet ni Jackie Chan) in - hej, celo rentgenskih - specialnih efektih, toda v Edinem Jet Li postane specialni efekt.

Ne le da ga šlepajo na specialne efekte, ampak ga prelevijo v efekt specialnih efektov. Kar je tragično, kretensko in blasfemično. Jet Li ne potrebuje specialnih efektov - ko ga zagledate, verjamete, da bi lahko vse opravil sam, brez digitalne pomoči. Njegova karizma, splet panterske preže, filigranske baletne koreografije, testosteronskega napona in večnega nasmeha, je pač naravni specialni efekt.

PROTI