Ocean's 11

Ocean's 11, 2001

All-star poskočnica, ki ji ne bi škodila kaka brca v glavo.

Film Ocean's 11 je videti kot center za fitness, ki so mu pravkar dodali še masažni salon. Morali bi mu dodati tudi salon za motivacijski trening, kajti George Clooney, Brad Pitt, Matt Damon, Julia Roberts in drugi udeleženci te lasvegaške poskočnice so videti tako neobvezno, kot da jih je sproščal Jim Carrey. Bolje rečeno, videti so tako neobvezno in tako teflonsko, kot da igrajo v rimejku, zaradi česar vedo, da se jim ne more nič zgoditi, da jim nihče nič ne more, da jo bodo odnesli brez praske in da - predvsem to! - ne morejo zgrešiti... ee, zafušati. A po drugi strani, če igraš v rimejku filma, v katerem so pred dobrimi štiridesetimi leti igrali Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis, Peter Lawford, Joey Bishop in ostali člani lasvegaške druščine, znane pod umetniškim imenom Rat Pack, potem res ne moreš zgrešiti. Bolj plitev, kot sta bila Dean Martin in Peter Lawford, ne moreš biti. Pa tudi bolj neobvezen, kot sta bila Frank Sinatra in Sammy Davis, ne moreš biti.

V primerjavi z njimi je globok celo Las Vegas. Toda ironično, naj se Clooney, Pitt, Damon in Erin Brockovich še tako trudijo, ne morejo zadeti tiste elegantne sproščenosti, ki je krasila Rat Packovce. Film Ocean's 11, v katerem so v eni noči oropali pet lasvegaških igralnic, je bil le pretveza za to, da so se spet videli, le pretveza za še en lasvegaški žur, le pretveza za še eno divjo rat-packovsko noč v Las Vegasu, ki jih je plačeval tako bajno, da so se počutili kot roparji. Da je bil Las Vegas njihovo svetišče, niso skrivali, in če bi bilo treba, bi tam nastopali brezplačno. Toda dovolj je bilo že to, da so tam le stali, pa so jim že plačali. Bajno.

Rimejk ni tako zvest originalu, da se ne bi mogel dogajati na drugi lokaciji, recimo v Hollywoodu, tako da bi lahko George, Pitt, Damon in Pretty Woman v eni noči oropali vse h'woodske studie. Ocean's 11 je pač le h'woodski marketinški trip, zato ne čudi, da so bajne honorarje dobili za nastop v filmu, v katerem ves čas le stojijo... in pozirajo... in si natikajo sončna očala... in se smehljajo... hja, na avtopilotu. Nenehno imate občutek, da namesto njih misli nekdo drug. Videti niso niti kot hazarderji niti kot roparji, ampak kot dolgočasno pohlepni zvezdniki, ki uživajo v tem, da igrajo sami sebe, kar počnejo tako paradno in tako vitaminsko, da se zdi že kar patriotsko. Kot da hočejo na Mount Rushmore. In le kdo je Steven Soderbergh, da bi jih motil, huh. Fantje hočejo biti cool. To je vse. Ko se Clooney - alias Danny Ocean - na začetku filma po treh letih vrne iz aresta, ne pomisli najprej na seks, ampak na to, kako bi z eno potezo oropal tri lasvegaške igralnice. Kar je cool - jasno, za desetletnike, ki v kinu ne mislijo na seks, ampak na popkorn. In ker ima original v naslovu število 11, mora mr. Ocean zbrati tolpo, ki šteje 11 oseb. Okej, fantje resda ustvarijo maso, toda niti za hip ne izgledajo tako "ekspertno", da bi lahko vlomili v sef, ki ima "varnostni sistem, kakršnega ima večina silosov z nuklearnimi raketami".

ZADRŽAN