Vsota vseh strahov

Teroristom končno uspe to, kar jim prej ni uspelo v nobenem filmu, niti v Mirovniku - v Ameriki detonirajo atomsko bombo. Nobene rešitve v zadnjem trenutku - in nobenega izbiranja med modro in rdečo žičko. Vruum! V radioaktivni pepel in prah se spremeni Baltimore, vključno s Super Bowlom, die-hard fani ameriškega nogometa in delom Bele hiše. A ironično, vidimo le silovito eksplozijo (Twister + goba), trupel pa ne - hja, podobno kot ob terorističnem napadu na WTC in Pentagon. Trupla so off-limits. Film hoče biti resen in zrel, nad tabloidnostjo in mrhovinarstvom, toda tako je le še bolj banalno in absurdno naiven. Recimo, po eksploziji se vsi obnašajo tako, kot da se ni nič zgodilo. Baltimore izgleda tako, kot da ima za sabo le manjši požar. Ali pa potres. Nobenega žalovanja. Nobene histerije. Nobenega strahu pred radiacijo. Vse je po starem. Kje so vsi strahovi?

Film Vsota vseh strahov, posnet po bestsellerju Toma Clancyja, preprosto pozabi, da je pred nekaj minutami detoniral A-bombo. Amerika namreč po detonaciji izgleda tako kot pred detonacijo. Ni razlike. Ameriški predsednik Fowler (James Cromwell) nima razloga, da bi rekel: Nič ni več tako, kot je bilo! Ali pa: Ta tragedija nas je povsem spremenila! Vraga, ta tragedija ni spremenila niti filmov. A da ne bo pomote - to ni najhuje, kar se zgodi v tem filmu. In tudi ne najbolj absurdno. Pazite, pri Clancyju so avtorji apokaliptičnega terorističnega atentata islamski fundamentalisti, ki skušajo reč podtakniti Rusom in s tem zakuhati III. svetovno vojno - v filmu pa se zelo kmalu izkaže, da so Baltimore v zrak vrgli evropski neonacisti, bazirani v Avstriji. Ups!

Ob tem se vprašate le: komu je sploh namenjen ta film? Koga cilja? Katero publiko? Rekel bi, da tisto, ki je živela pred 11. septembrom - hja, tisto, ki je ni več. Tisto, ki živi v časovni zanki... ee, v paralelnem svetu. Bolje rečeno, Vsota vseh strahov se dogaja v svetu, ki ga ni... v zelo čudnem, prirejenem, retardiranem, psihotičnem svetu... v svetu, v katerem 11. september ne obstaja. Navsezadnje, detonacija A-bombe ne spremeni niti Amerike niti sveta - in seveda, agenta CIE Jacka Ryana povsem mirno igra Ben Affleck, ki je kakih 30 let mlajši od dosedanjega Jacka Ryana, Harrisona Forda, pa četudi se Vsota vseh strahov dogaja praktično v istem času kot Patriotske igre in Neposredna nevarnost. In pomislite, Jack Ryan, šele začetnik, rekrut pravzaprav, sicer ekspert za Rusijo, je tu edini, ki lahko prepreči globalno kataklizmo, III. svetovno vojno - Amerika svojo usodo zaupa njegovi intuiciji. Huh!

Ko teka okrog, se prebija skozi birokracijo in divje telefonari, izgleda tako, kot da igra v romantični komediji - in heh, kot da skuša preprečiti, da bi se njegova bejba poročila z drugim moškim. Ne, Affleck ni James Bond. Še več, če bi mu detonacijo uspelo preprečiti, bi bilo to preveč za lase privlečeno. Hej, tudi Pearl Harborja mu ni uspelo preprečiti. Vsota vseh strahov se sicer pretvarja, da je nekaj več, toda v resnici je le to, kar hlini, da ni - tabloidna eksploatacija 11. septembra. Rolajo se ruski hardlinerji, vojna v Čečeniji, Yom Kippur, ameriški jastrebi, ameriške golobice (ja, Morgan Freeman), arabski črno-borzijanci, južno-afriški trgovci z orožjem, skorumpirani ruski atomski fiziki in - oh! - ameriška atomska bomba, ki jo Izraelci izgubijo na Golanski planoti in ki Baltimore spremeni v ground zero.

PROTI