15. 4. 2003 | Mladina 15 | Kultura | Film
Rekrut
The Recruit, 2003
Rekrut je eden izmed tistih konspiracionističnih filmov, v katerih ni nihče to, kar se zdi, da je - toda to, kar se zdi, da je, je na koncu vedno bolj zanimivo kot to, kar je. Hočem reči, to, kar je, ni nič posebnega. Al Pacino je bil zlodej, že ko je v Hudičevem odvetniku igral šefa korporacije, zato si lahko kar mislite, kaj je šele zdaj, ko igra Walterja Burkea, skavta vedno mračne, zarotniške, pučistične, malopridne CIE, ki - v času velike rehabilitacije - potrebuje svežo kri, nove ljudi za nove čase. In Pacino, veliki manipulator, ves napet, neprespan in zaripel, na računalniškem sejmu odkrije svojega wunderkinda, Jamesa Claytona (Colin Farrell), odličnega diplomanta elitnega MIT-a, čigar oče, uslužbenec naftne družbe Shell, je - menda, morda, kdo ve, hej, to je triler! - pod pultom tezgaril tudi za CIO. Še preden pa mistični Burke do konca izgovori "Če hočeš odgovore, potem si v napačnem avtu - jaz imam le skrivnosti", se Clayton že znajde na "Farmi", v ruralnem centru, kjer rekrute, bodoče agente CIE, učijo varanja, laganja, blefiranja, skrivanja, špijoniranja, mentalnega tanga, zlorabljanja, fanatizma, bombardiranja, ubijanja in patriotskega pecanja seksi bejb a la Bridget Moynahan, pri katerih je lahko celo seksapil le blef.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 4. 2003 | Mladina 15 | Kultura | Film
Rekrut je eden izmed tistih konspiracionističnih filmov, v katerih ni nihče to, kar se zdi, da je - toda to, kar se zdi, da je, je na koncu vedno bolj zanimivo kot to, kar je. Hočem reči, to, kar je, ni nič posebnega. Al Pacino je bil zlodej, že ko je v Hudičevem odvetniku igral šefa korporacije, zato si lahko kar mislite, kaj je šele zdaj, ko igra Walterja Burkea, skavta vedno mračne, zarotniške, pučistične, malopridne CIE, ki - v času velike rehabilitacije - potrebuje svežo kri, nove ljudi za nove čase. In Pacino, veliki manipulator, ves napet, neprespan in zaripel, na računalniškem sejmu odkrije svojega wunderkinda, Jamesa Claytona (Colin Farrell), odličnega diplomanta elitnega MIT-a, čigar oče, uslužbenec naftne družbe Shell, je - menda, morda, kdo ve, hej, to je triler! - pod pultom tezgaril tudi za CIO. Še preden pa mistični Burke do konca izgovori "Če hočeš odgovore, potem si v napačnem avtu - jaz imam le skrivnosti", se Clayton že znajde na "Farmi", v ruralnem centru, kjer rekrute, bodoče agente CIE, učijo varanja, laganja, blefiranja, skrivanja, špijoniranja, mentalnega tanga, zlorabljanja, fanatizma, bombardiranja, ubijanja in patriotskega pecanja seksi bejb a la Bridget Moynahan, pri katerih je lahko celo seksapil le blef.
Burke in Clayton izgledata zdaj kot oče in sin, zdaj kot Mefisto in Faust in zdaj kot hudo dezinformirana Le Carrejeva lika, ki bi rada zjebala berlinski zid, medtem ko sama CIA izgleda kot Actors Studio. Vsakič, ko Pacino izbulji oči, se spomnimo, da gledamo triler, v katerem ni nič naključno in v katerem je vsaka niansa signal... ee, rdeči alarm. Ob vsem tem nam po glavi blodi le eno vprašanje: zakaj hudiča se računalniški genij sploh priključi CII? Plača je slaba, če delaš tudi za drugo stran, te dobijo, skavt utruja s predpotopnimi sokratizmi a la "Vedeti moraš le to, da nič ne veš", sama CIA pa je plod tako smešno staromodnih ideologij ("sovražnik je povsod"), da jemlje potenco. Nič, Clayton je očitno le Hamlet, ki bi rad izvedel, kaj se je zgodilo z očetom. Če bo CIA uspela rekrutirati le še ljudi, ki jim je povzročila hudo kolateralno škodo, potem se ne čudite, če bo 11. septembra spet zaspala.
ZADRŽAN +
