Gospodar in bojevnik

Tako velik film, da so ga morali koproducirati trije h'woodski studii.

Gotovo se spomnite Upora na ladji Bounty, hočem reči - gotovo se spomnite, kako se je strpni, nonkonformistični Fletcher Christian uprl avtokratskemu kapitanu Williamu Blighu. No, vidite, film Gospodar in bojevnik ni Upor na ladji Bounty - britanski kapitan Jack Aubrey (Russell Crowe), ki leta 1805, v času napoleonskih vojn, s svojo fregato "Surprise" patruljira ob brazilski obali, je namreč oboje hkrati, Christian in Bligh. Zahteva disciplino, toda obenem sam ne igra po pravilih. Je militaristični macho, toda obenem igra na violo. Je control-freak, toda obenem se ga rad napije. Nič nima proti fizičnemu kaznovanju, toda obenem rad poka vice. Obseden je s svojo misijo, toda obenem ceni mnenje svojega "društva mrtvih pesnikov", predvsem prijatelja, ladijskega kirurga (Paul Bettany), ki je sposoben operirati samega sebe, in celo kadeta Blakeneyja (Max Pirkis), še otroka, ki je v bitki že izgubil prvo roko. Ja, kapitan Aubrey je čudoviti um, ki se upira samemu sebi in ki se po brutalnem, skoraj apokaliptičnem soočenju s precej večjo, hitrejšo in bolje opremljeno francosko fregato prelevi v kapitana Ahaba: na vsak način jo hoče izslediti in ji vrniti udarec. Toda francoska fregata, ki ji sledi od brazilske obale do otočja Galapagos, postaja vse bolj fantomska in vse bolj "nadnaravna", tako da zlagoma ni več jasno, kdo je spredaj in kdo zadaj - kdo je preganjalec in kdo preganjani. In prav v tem je lepota te avanture: Peter Weir tako suvereno gradi napetost med naravo, darwinizmom in kultom moškosti, da se vam zazdi, da je pravzaprav fregata "Surprise" ta, ki je izginila, hja, kot tiste punce v Pikniku pri Hanging Rocku, in ki zdaj pluje na robu sveta, med fantomi oddaljene vojne.

ZA +