Predmestje

Predmestje se začne s tragedijo - s sedmino. No, sedmina sama po sebi še ni tragična, toda tragična postane, ko zagledamo fotografijo Silve Čušin - ženske, ki je umrla. Silva Čušin je ena izmed najboljših slovenskih igralk, toda slovenski filmi se je niso niti dotaknili. Želimo si, da bi končno tudi kaj rekla, toda ne - ostane brez besed, nema. Kar imate lahko za no-comment komentar njene antiromance s slovenskim filmom, ki je ni pustil do besede. Tu in tam se prikaže Marjanu (Renato Jenček), svojemu eksu - kot Elvis Christianu Slaterju. In to je vse.

Ko kasneje izvemo, da je naredila samomor, si rečemo, hja, Predmestje je po malem njena biografija. In ko Predmestje ni bio Silve Čušin, je zgodba o štirih predmestnih prijateljih - o shiranem alkoholiku (Silvo Božič), ki živi s sestro, samskem ksenofobu (Peter Musevski), ki fuka s porniči, poročenem šovinistu (Jernej Šugman), ki je "skrivaj" gej, in kakopak Marjanu, ki je ženo pahnil čez rob.

V glavnem kegljajo, med lučaji pa cuzajo pirček in tekmujejo v nestrpnosti, ksenofobiji, šovinizmu in mizoginiji. Med ženskami in "južnjaki" ne vidijo razlike - oboji so krivi. "Južnjaki" še bolj - ker v Sloveniji uživajo bolj kot Slovenci. Slovenski friends izgledajo kot mali, lunatični, dementni nedojebanci, ki čakajo na Vodjo. In medtem ko ga čakajo, se grejo Lovce na jelene. Film ni brez poant, toda od poante do poante se plazi tako, kot da bi skušal pozabiti, kaj je hotel reči - ali pa kot da bi se zadovoljil s tem, da je našel "Veliko temo". Kjer bi moral biti filmski, je preveč gledališki. Kjer skuša biti filmski, je preveč slovenski. Kjer noče biti slovenski, je premalo ciničen.

ZADRŽAN