Zbogom, Lenin

Leta 1978 so hoteli vsi vzhodnonemški otroci postati kozmonavti, tudi mali Alex Kerner (Daniel Bruehl), glavni junak filma Zbogom, Lenin - s Sojuzom 31 je namreč v vesolje poletel Sigmund Jahn, prvi nemški kozmonavt. Alexov oče prebegne na Zahod, njegova mati (Katrin Sass) pa po hudi depresiji vso energijo vrže v patriotizem - v glorificiranje socializma, kolektivizma, trabantizma in malega človeka. Hja, to je bil čas, ko je hotela cela Vzhodna Nemčija zbežati na Zahod - ali pa vsaj v vesolje. Bolje rečeno - to je bil čas, ko je bil Vzhodnim Nemcem lažje zbežati v vesolje kot pa na Zahod. Dobrih 10 let kasneje, leta 1989, NDR praznuje 40-letnico obstoja, toda Alex je še vedno tam, med vojaškimi paradami in tapetami tipičnega socialističnega stanovanja - beg v vesolje mu ni uspel.

Hej, četudi bi vsi emigrirali, se ne bi nič spremenilo, dahne neka ženska, ki očitno sluti, da se bo Vzhodnim Nemcem po odstopu Ericha Honeckerja, padcu berlinskega zidu in ponovni združitvi obeh Nemčij kmalu zazdelo, da se ni nič spremenilo. In res, isti dan, ko se v Vzhodno Nemčijo po padcu socializma čez noč preseli Zahod, vključno s seksom, Burger Kingom, Coca-Colo, satelitskimi krožniki, rock koncerti, džointi in šopingiranjem, pade njegova mama, fanatična komunistka, v komo - zbudi se šele čez 8 mesecev. Ker pa Alex misli, da bi ji nenadno spoznanje, da sveta, v katerega je verjela, ni več, zdravje še poslabšalo, sklene, da bo ustvaril vtis, da je vse tako, kot je bilo - stanovanje zato iluzionistično spremeni v Vzhodno Nemčijo, odstrani vse sledove Zahoda, celo realnost začne režirati. Ko zarotniško išče reči, s katerimi bi restavriral in recikliral matrico Vzhodne Nemčije, "starih časov", ugotovi, kako hitro se je vse spremenilo, kako hitro so ljudje preteklost vrgli stran in kako hitro so pozabili. Zbogom, Lenin, lucidna, nostalgična variacija na znano repliko "Prej je bilo bolje", lepo pokaže, da ni socializem nič večja fabrikacija kot kapitalizem.

ZA +