15. 4. 2004 | Mladina 15 | Kultura | Film
Pošast
Monster, 2003
"Vedno sem hotela biti v filmih," pravi Aileen Wuornos (Charlie Theron), ameriška frklja s težko, disfunkcionalno mladostjo, ki hoče le eno - da bi jo kdo odkril in odpeljal v boljši svet. Da bi postala velika zvezda - ali pa vsaj lepotica. Da bi postala bogata - kot ženske na TV. Sanja in fantazira. In čaka na poštenega odkritelja. Slišala je pač, da so tudi Marilyn Monroe odkrili kar tako, povsem nepričakovano - za štantom. Tako je to - v Ameriki. Gledala je moške in tuhtala: je to ta, ki me bo odkril? Ne, očitno ne - kaj pa tale? Vse je verjela. Hej, če so lahko Marilyn odpeljali do konca, potem bodo tudi mene. Hodila je ven, se nastavljala, štopala, vstopala v avtomobile, fafala - huh, iskala je srečo, famo, ameriški sen. Toda potem je začel padati dež - in Aileen Wournos je postala Pošast... ee, white-trash, ki da izrazu on-the-road nov pomen.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 4. 2004 | Mladina 15 | Kultura | Film
"Vedno sem hotela biti v filmih," pravi Aileen Wuornos (Charlie Theron), ameriška frklja s težko, disfunkcionalno mladostjo, ki hoče le eno - da bi jo kdo odkril in odpeljal v boljši svet. Da bi postala velika zvezda - ali pa vsaj lepotica. Da bi postala bogata - kot ženske na TV. Sanja in fantazira. In čaka na poštenega odkritelja. Slišala je pač, da so tudi Marilyn Monroe odkrili kar tako, povsem nepričakovano - za štantom. Tako je to - v Ameriki. Gledala je moške in tuhtala: je to ta, ki me bo odkril? Ne, očitno ne - kaj pa tale? Vse je verjela. Hej, če so lahko Marilyn odpeljali do konca, potem bodo tudi mene. Hodila je ven, se nastavljala, štopala, vstopala v avtomobile, fafala - huh, iskala je srečo, famo, ameriški sen. Toda potem je začel padati dež - in Aileen Wournos je postala Pošast... ee, white-trash, ki da izrazu on-the-road nov pomen.
Nekaj let kasneje je namreč videti tako, kot da jo je odkril Jason Voorhees. Iz dneva v dan se ji ponavlja petek trinajstega. V njeni glavi je Hollywood, na njenem obrazu pizza, v njeni roki pa kolt. Postala ni niti number 1 niti Blondie, ampak Amazonka iz ameriškega trebuha, deklasiranka z impulzom angela maščevanja, ameriški produkt, ki ga je Amerika izdala in zavrgla, zlorabljeni, mučeni, ponižani, iznakaženi ameriški otrok, za katerega se ne zmenijo niti najbolj lunatični tabloidi.
Njen glamur mutira v alko, paranojo in obup. Nihče je ni odkril. Še več - anonimnost jo prelevi v vagabundsko cipo in serijsko morilko, ki se po vsakem killingu vrne v naročje svoje muze, naivne, nič hudega sluteče Selby Wall (Christina Ricci), osebe, ki v njej vidi več kot drugi in s katero hoče zbežati, saj veste, kot Thelma & Louise. Prvega moškega - brutalnega, sadističnega, degeneriranega, sodomističnega "motherfuckerja" - sicer ubije v samoobrambi, toda ubijanje ji potem preide v navado. No, v industrijski kliše: Aileen štopa, moški ustavi - in umre z erekcijo. Nihče ni nedolžen, bolje rečeno - zanjo ni več noben moški dovolj nedolžen. Aileen Wuornos, rahli remix resnične serijske morilke, ki jo je dal Jeb Bush leta 2002 usmrtiti, je rough-cut militantne feministke, ki se ji zmeša - in njeno početje je recenzija ameriškega sna, pop eskapizma, "kulture slave" in patriarhata, ki ima poniževanje žensk vgrajeno kot del obvezne opreme, heh, kot varnostni pas.
ZA