4. 6. 2004 | Mladina 22 | Kultura | Film
Prijetno potovanje
Bon Voyage, 2003
Zadnja leta smo videli kopico vojnih filmov - jasno, večina se jih je dogajala med II. svetovno vojno. Reševanje vojaka Ryana, Tanka rdeča črta, Hartova vojna, Glasniki vetra in kar jih je še. Vmes je kakopak udaril 11. september, tako da so se h'woodski vojni filmi preselili tudi na druge krizne, kritične, kaotične lokacije, pretekle, polpretekle in še povsem sveže, recimo v Vietnam (Bili smo vojaki), Somalijo (Sestreljeni črni jastreb) in Bosno (Za sovražnikovo črto), toda ironično - vsi ti filmi so na platna prišli po 11. septembru, posneti pa so bili že pred 11. septembrom. Zdelo se je, kot da so slutili, kaj se bo zgodilo, bolje rečeno - vsi so bili zelo resni, hja, smrtno resni. Nobenega norčevanja, nobenih gagov, nobenega hihitanja, nobene distance.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
4. 6. 2004 | Mladina 22 | Kultura | Film
Zadnja leta smo videli kopico vojnih filmov - jasno, večina se jih je dogajala med II. svetovno vojno. Reševanje vojaka Ryana, Tanka rdeča črta, Hartova vojna, Glasniki vetra in kar jih je še. Vmes je kakopak udaril 11. september, tako da so se h'woodski vojni filmi preselili tudi na druge krizne, kritične, kaotične lokacije, pretekle, polpretekle in še povsem sveže, recimo v Vietnam (Bili smo vojaki), Somalijo (Sestreljeni črni jastreb) in Bosno (Za sovražnikovo črto), toda ironično - vsi ti filmi so na platna prišli po 11. septembru, posneti pa so bili že pred 11. septembrom. Zdelo se je, kot da so slutili, kaj se bo zgodilo, bolje rečeno - vsi so bili zelo resni, hja, smrtno resni. Nobenega norčevanja, nobenih gagov, nobenega hihitanja, nobene distance.
Še vedno je tako - h'woodski vojni filmi ostajajo smrtno resni, le vojne so vse starejše, no, vse bolj antične (Troja). Nič hudega. So pa za espri - in joie de vivre - poskrbeli Francozi. Prijetno potovanje je namreč videti kot oddaljeni brat Casablance. Specifično: Prijetno potovanje pokaže, kako so vsi tisti čudovito ekscentrični liki - vsi tisti evropski begunci - prispeli v Casablanco, le misliti si morate, da Isabelle Adjani igra vlogo Ingrid Bergman in da ostali po malem igrajo vloge, ki so jih v Casablanci igrali Humphrey Bogart, Paul Henreid in Claude Rains. V.d. Casablance je hotel Splendide v Bordeauxu, kamor se leta 1940 - po kapitulaciji Francije, na dan, ko sta se v Parizu ločila Ingrid in Bogie ter poročila Tretja republika in Tretji rajh - stekajo pariški begunci, ki se skušajo izmakniti nacističnemu davežu, med drugim tudi ošabna, patološko sebična filmska zvezda Viviane Denverts (Isabelle Adjani), ki je umorila svojega nekdanjega ljubimca, minorni pisec Frederic (Gregori Derangere), ki skrije truplo, zblojeni minister Beaufort (Gerard Depardieu), ki hlepi po Viviane, kolaboraciji in ustanovitvi Vichyja, judovski znanstvenik Kopolski (Jean-Marc Stehle), ki skriva "težko vodo", komponento atomske bombe, njegova seksi asistentka Camille (Virginie Ledoyen), sicer zagrizena antifašistka, in cinični, kolaborantski žurnalist Winckler (Peter Coyote).
V tej romantični farsi je toliko romantičnih intrig, dvojnih agentov, tajnih misij, melodramskih obratov, idiotskih oportunistov, lunatičnih aristokratov, frivolnih lopovov, epske naivnosti, lahkotnih pobegov, šarmantnega turizma, staromodnega glamurja, neuslišanih ljubezni in vonja po starem Hollywoodu, da bi lahko z njimi napolnili tri nadaljevanja Casablance, pa bi še vedno nekaj materiala ostalo tudi za Alfreda Hitchcocka... oh, in Ernesta Lubitscha. Vprašanje "biti ali ne biti" se tu sicer prelevi v vprašanje "kolaborirati ali se upreti", toda Jean-Paul Rappeneau, veteran, pri nas znan predvsem po Cyranoju de Bergeracu (1990), vse dileme kolaboracije - te velike francoske travme - razreši in revidira v parametrih romantične farse: kolaboranti ostanejo sami, neuslišani.
ZADRŽAN +
