28. 8. 2004 | Mladina 34 | Kultura | Film
Spopad na zahodu
Open Range, 2003
Vestern - banka ameriških vrednot in retorike preživetja - je največjo revizijo doživel ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih. Mali veliki mož, Divja banda, Kockar in prostitutka, Plavi vojak, Kavboj brez miru in podobni nonkonformisti so vestern postavili na glavo. Mite so spodnesli, optimizem in patriotizem zamenjali s cinizmom, žanrske stereotipe prerešetali, magični individualizem povozili, legende pa podvrgli krvavemu reality checku. Bili so kritični, ne pa afirmativni. Avtoritet niso prenašali. Še več, tudi v samem vesternu so videli le avtoriteto, le inštitucijo, ki se ji je treba upreti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 8. 2004 | Mladina 34 | Kultura | Film
Vestern - banka ameriških vrednot in retorike preživetja - je največjo revizijo doživel ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih. Mali veliki mož, Divja banda, Kockar in prostitutka, Plavi vojak, Kavboj brez miru in podobni nonkonformisti so vestern postavili na glavo. Mite so spodnesli, optimizem in patriotizem zamenjali s cinizmom, žanrske stereotipe prerešetali, magični individualizem povozili, legende pa podvrgli krvavemu reality checku. Bili so kritični, ne pa afirmativni. Avtoritet niso prenašali. Še več, tudi v samem vesternu so videli le avtoriteto, le inštitucijo, ki se ji je treba upreti.
Vestern so skušali demistificirati in liberalizirati. Ne čudi, da so junake hudo pomračili - kavboji so bili zdaj le še melanholični ujetniki mučne preteklosti in tesnobni talci negotove prihodnosti. Meje divjine so se pač zapirale - divji zahod je postajal plen industrijske modernizacije, novih transportnih sredstev, logike trga, švicarske čokolade in magnatov, ki niso prenesli, da kdo tepta njihovo travo.
In to travo leta 1882 z živino teptata ostareli kavboj Boss Spearman (Robert Duvall) in Charley Waite (Kevin Costner), stresni, lakonični veteran secesijske vojne. Boss je boss tega malega podjetja, Charley pa le njegov prvi adjutant, toda oba sta brez iluzij - videla sta že boljše čase. In jasno jima je, da penzije ne bo, da socialne varnosti ni, da so možnosti za ustalitev pičle in da bosta kmalu le še tehnološki višek. Ali pa še huje - turistični atrakciji. Iz tega mučeniškega spleena ju prebudi šele kri, v kateri obležita njuna vajenca, ki ju je dal likvidirati bogati, tiranski rančar Baxter (Michael Gambon), samozvani lastnik mesta in vsega, kar ga obdaja, hja, tudi svobode, ki je le še anahronizem. Tako kot "stari divji zahod". Le maščevanje je vedno dovolj moderno - ker osvobaja. Spopad na zahodu, "revizionistični" vestern s pred-MTV-jevsko senzibilnostjo, nenehno niha med Neoproščenim in Kavbojem brez miru, med Silveradom in Montejem Walshom, toda niti za hip ne pušča dvoma, da je svoboda v Ameriki izgubljena. In oh - da je s korporativnim duhom že v principu nezdružljiva.
ZA +
