Ljubezen in vse ostalo

Woody Allen je najslavnejši nevrotik na svetu. Za Freuda je naredil toliko, da nas ne bi smelo presenetiti, če bi se v kakem njegovem filmu prikazal kar osebno - saj veste, v kratki, hipni, epizodni vlogi. Woody ima rad slavne ljudi - hej, v njegovih filmih se vedno pojavljajo zelo slavni ljudje. Od Marshalla McLuhana do Leonarda DiCapria. Woody pač ljubi red. Za nevrotika je ordnung nekaj med samozaščitnim ritualom in predpisano terapijo, zato Woody vsako leto posname en film. In ker je leto naokoli, je spet čas za Woodyja Allena, ki ga tokrat igra... ee, Jason Biggs, fant iz Ameriške pite. Biggs je Woodyjev retro alter ego, Jerry Falk, nadarjeni, prihajajoči scenarist z roba entertainmenta, ki ima hud problem - njegova Amanda (Christina Ricci), sicer strupena, sarkastična, seksi igralka, mu namreč ne da več.

Njegov novi prijatelj in guru, patetično mizantropski in paranoični pisec David Dobel (Woody Allen), ki svoj priimek najraje izgovarja Nobel, mu sicer nameče kopico armageddonskih nasvetov za preživetje, med drugim tudi zelo preprostega - zamenjaj menedžerja in spokaj v Kalifornijo. Drži, Jerry ima menedžerja (Danny DeVito), ki je čisti luzer, toda tragikomedija je v tem, da je Jerry njegov edini klient. Naj človeka uniči? Sploh pa - če se Jerry ne zna znebiti bejbe, ki mu ne da več in ki ga celo vara (pride ji le v hotelih), kako se bo znebil šele menedžerja, za katerega lahko vsaj reče, da ga ne vara z drugimi!?

Ker pa gre za film Woodyja Allena, bi bilo zelo čudno, če na to mučno, morasto, zapleteno artistično sceno ne bi vletela tudi Amandina mama, zapita, propadla pevka (Stockard Channing), ki da vsemu skupaj avtoritativni freudovski spin. Ljubezen in vse ostalo je kolekcija napol vodvilskih, napol fetišističnih debat o evropski umetnosti (Dostojevski), teorijah zarote ("Vse vojne so začeli Židje"), kozmični pisateljski blokadi (Boga ni), fatalni ženski (Ricci), seksualnih fantazijah (Woody v sendviču z igralkama), masturbiranju (boljše od seksa) in orgazmu, ki so že desetletja Woodyjev trademark - da ga ni čez orgazem, za katerega se je treba boriti in poniževati (= praskati po steni), vemo že vse od Woodyjevih filmov, v katerih so ženske svoje psihoanalitike spraševale, če so orgazmi, ki jih doživljajo, res pravi. Reciklaža? Ne, silikonizacija - Woody očitno le perverzno uživa v tem, da s hormonsko mladino, s svojimi mlajšimi verzijami, debatira o seksu, rajcanju in drkanju.

ZADRŽAN