Zorba vrača udarec

Teden sodobnega grškega dokumentarnega filma

Grki imajo velik razlog za veselje - živijo tam, kjer so nekoč živeli stari Grki a la Sokrat, Platon, Aristotel, Ajshil, Evripid in Sofokles. In obenem imajo tudi velik razlog za žalost - po tako triumfalnem štartu je šla lahko njihova kariera le še navzdol. To, da "med starimi in novimi Grki ni nobene zveze", ni le sociološko dejstvo, ampak tudi travma, s katero je lepo prešpikanih 5 grških dokumentarcev, ki se bodo od 1. do 7. septembra - pod retrospektivnim naslovom Zorba vrača udarec - rolali v kinu Dvor.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Grki imajo velik razlog za veselje - živijo tam, kjer so nekoč živeli stari Grki a la Sokrat, Platon, Aristotel, Ajshil, Evripid in Sofokles. In obenem imajo tudi velik razlog za žalost - po tako triumfalnem štartu je šla lahko njihova kariera le še navzdol. To, da "med starimi in novimi Grki ni nobene zveze", ni le sociološko dejstvo, ampak tudi travma, s katero je lepo prešpikanih 5 grških dokumentarcev, ki se bodo od 1. do 7. septembra - pod retrospektivnim naslovom Zorba vrača udarec - rolali v kinu Dvor.

Dilema arheologa, ki v Mitu gore Ide na Kreti izkopava rojstni kraj antičnega boga Zeusa, je podobna dilemi režiserja, ki skuša v Kinu Balkan Grčijo arheološko - s pomočjo "izkopanih" nemih filmov - integrirati v multikulturno balkansko regijo, pa tudi dilemi Markosa Vamvakarisa, Boga grškega folka ("rebetiko"), ki sta ga - kot pravi doku Všeč so mi podobna srca - pokopala Elvis in džuboks, dilemi ruske begunke Irine, "bele sužnje", ki v Cesti na zahod ugotovi, da Grčija ni obljubljena mitska dežela, ampak le banalni plen globalizacije, in kakopak dilemi morilcev in morilk, ki skušajo v Kajnovem domu ustvariti vtis, da so se priključili Panteonu starogrških morilcev - Ojdipu, Orestu, Medeji in drugim. Izpovedim o svojih zločinih skušajo dati tragedični spin. Vsi so videti kot Sizifi, pred katerimi je le še preteklost.

povezava