Terminal

Ko je Steven Spielberg posnel Posebno poročilo, se je zdelo, da hoče povedati nekaj o Bushu - predvsem seveda o novi verziji Velikega brata, ki ga je prinesla "patriotska zakonodaja". Potem je v filmu Ujemi me, če me moreš z majhno pomočjo Leonarda DiCapria pokazal, kako lepo je bilo v Ameriki nekoč, ko je lahko še vsakdo hlinil, da je pilot, in ko so za malopridnimi letalskimi "ugrabitelji" pošiljali le nerode a la Tom Hanks.

Hja, o Bushu in novem režimu na letališčih je govoril le indirektno, zato smo mislili, da bo zdaj, v Terminalu, v katerem Hanksa vrne na letališče, to nadoknadil in o Bushevem "patriotskem" letališkem režimu povedal tudi kaj bolj direktnega. Kot se namreč izkaže, je uvodna "kritika" brezdušnih šikan in absurdov letališke zakonodaje le pretveza za himno Ameriki, v kateri so vsi ljudje dobri in šampioni svobode. Amerika v Terminalu izgleda retro - kot neverlandska Amerika iz magičnih tridesetih, okej, iz sentimentalnih, pravljičnih, populističnih filmov Franka Capre, v katerih jo je na koncu vedno povezal in združil mali človek, mali idealist, mali optimist. Razlika je le v tem, da v Terminalu Ameriko združi terminal man, zadnji med zadnjimi - tujec... ee, jebeni, čudaški, napol artikulirani, forrest-gumpovski turist iz Krakozije, izmišljene vzhodnoevropske države, ki je nastala po razpadu "imperija zla". Izvirno naj bi bil ta eksotični, infantilni, chaplinski turist sicer Slovenec, toda Spielberg si je očitno premislil - verjetno ni vedel, kako bi publiko prepričal, da se Slovenec iz Amerike ne more več vrniti v Slovenijo in da na newyorškem letališču JFK ni nikogar, ki bi bil tako inteligenten, da bi poslal po prevajalca.

Ker Krakozijo na lepem doletita državni udar in državljanska vojna, namreč Viktor Navorski (Hanks) obtiči na mednarodnem terminalu. Ker je njegov potni list neveljaven, ne more niti v Ameriko niti iz nje - azila pa tudi ni na voljo. Hej, Guantanamo je poln. In seveda - Viktor ne zna angleško, Američani pa znajo le angleško. Kulturno-jezikovni nesporazumi in fašistoidni letališki birokrat (Stanley Tucci) ga prelevijo v brodolomca globalizacije, žrtev šovinistične imigrantske politike, mučenika ministrstva za domovinsko varnost in ujetnika korporativne Amerike, no, serije štacun, ki krasijo terminal (Starbucks, Burger King, Nike ipd.). Njegova svoboda je sicer omejena, toda na voljo ima vse ameriške produkte, okej, le trademarke - produkte lahko itak le gleda. Viktorju, mojstru za vse in rezidentu tega represivnega talilnega lonca, ne preostane drugega, kot da se prilagodi. Happy end je, ko se tujec prilagodi - ali pa ko odide iz Amerike. Viktor je Viktor, zato mu uspe oboje - jasno, ob konsenzualnem navijanju kompletne Amerike. Nič, celo Jurski Park je bil bolj realističen od Terminala.

ZADRŽAN