31. 10. 2004 | Mladina 43 | Kultura | Film
Stranski učinki
Collateral, 2004
Michael Mann je največji eksistencialist med h'woodskimi filmarji. Ko gledate njegove trilerje, bodisi Vročino (1995), Tatu (1981), Lovca na ljudi (1986) ali pa zdaj Stranske učinke, je tako, kot bi celo noč brali Raymonda Chandlerja, Cornella Woolricha, Davida Goodisa, Jima Thompsona ali pa Jamesa Ellroyja. Definicijo moškosti v njegovih trilerjih vedno stiskajo ekstremna tesnoba, odtujenost, osamljenost in paranoja - in seveda, tesnoba, odtujenost, osamljenost in paranoja so vedno zelo chic, elegantno oblečene. Njegovi gangsterji, morilci in roparji vedno mislijo na imidž, bolje rečeno - brez imidža jih ni. Brez glamurja ne morejo misliti. Če niso urejeni, izgubijo stik z definicijo moškosti - in če izgubijo stik z definicijo moškosti, izgubijo življenje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
31. 10. 2004 | Mladina 43 | Kultura | Film
Michael Mann je največji eksistencialist med h'woodskimi filmarji. Ko gledate njegove trilerje, bodisi Vročino (1995), Tatu (1981), Lovca na ljudi (1986) ali pa zdaj Stranske učinke, je tako, kot bi celo noč brali Raymonda Chandlerja, Cornella Woolricha, Davida Goodisa, Jima Thompsona ali pa Jamesa Ellroyja. Definicijo moškosti v njegovih trilerjih vedno stiskajo ekstremna tesnoba, odtujenost, osamljenost in paranoja - in seveda, tesnoba, odtujenost, osamljenost in paranoja so vedno zelo chic, elegantno oblečene. Njegovi gangsterji, morilci in roparji vedno mislijo na imidž, bolje rečeno - brez imidža jih ni. Brez glamurja ne morejo misliti. Če niso urejeni, izgubijo stik z definicijo moškosti - in če izgubijo stik z definicijo moškosti, izgubijo življenje.
Ne pozabite, da je Mann najprej slovel kot producent TV serije Miami Vice, ki je moške povezala z eleganco, imidžem, poziranjem, dizajnom in glamurjem, ki je redefinirala moškost in ki je moško publiko, sicer ciljno publiko trilerjev, prisilila, da je moške gledala tako, kot običajno gleda ženske. Mann tudi v Stranskih učinkih dokaže, da je poet Los Angelesa, te utopije, ki leži na koncu zahoda, smisla in moške panike: Max (Jamie Foxx), losangeleški taksist, ki sanja o lastni taksi službi in ki je obseden z urejenostjo in preciznostjo, v avto vzame Vincenta (Tom Cruise), poklicnega morilca, zelo elegantnega, z redom in perfekcijo obsedenega, samurajskega sociopata. Profi je cool, zapeljiv - v eni noči mora likvidirati pet prič, ki bi lahko pokopale lokalnega narko barona. Za vsak kill bi lahko najel novega taksista, toda izbere Maxa, ki kmalu postane njegov talec.
Taksi, ki optično, kartografsko, melanholično polzi skozi ekspresivno, neonsko, geometrično, ekstatično, hiperrealistično losangeleško noč in ki v postmodernih steklenih stavbah zrcali njuno osamljenost, postane svet zase, kolekcija utopičnih metatrenutkov in obenem sublimni oder, na katerem se odigra vojna dveh definicij moškosti - tiste, ki jo lahko odreši le nasilje, in one, ki jo lahko odreši le nova definicija ženske.
ZELO ZA -
