Accordion Tribe

Leta 1996 se je združilo pet harmonikarjev iz petih različnih držav - Bratko Bibič (alias Bridko Bebič, alias Ober-Madley), ki je v sedemdesetih z bendom Begnagrad anticipiral World Music, v naslednjih desetletjih pa harmoniko s svojimi "protiuspešnicami" spremenil v inštument prihodnosti, Otto Lechner iz Avstrije, slepi melanholik, ki razmišlja v barvah, Maria Kalaniemi s Finske, junakinja "nove finske ljudske glasbe", ki je osvobodila levo roko, Guy Klučevšek, Američan slovenskega rodu, ki je polko prelevil v avantgardni žanr, in Lars Hollmer s Švedske, "največji proizvajalec melodij našega časa".

Rekli so si Accordion Tribe. Ko so leta 2002 odšli na svojo drugo turnejo, je bila to priložnost, ki je švicarski filmar Stefan Schwietert ni hotel zamuditi - ujame jih na turneji, v bekstejdžu, v elementu in doma, tako da je kmalu jasno, zakaj je pred harmoniko še vse.

Za harmoniko je dolga preteklost: bila je v mnogih službah - v službi ljudstva, v službi milozvočnega populizma, v službi mitizacije banalnosti, v službi indoktrinacije, v službi asimilacije, v službi globalizacije. Accordion Tribe jo osvobodi, razbremeni ujetosti v klišeje narodne substance in vrne tja, kamor sodi - med najbolj lucidne kritike sodobne družbe, njene glasbe, populizma, mitizacije banalnosti, indoktrinacije, asimilacije in kulturne, socialne in politične globalizacije.

(Meh vleče Dvor)

ZA