Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 46  |  Kultura  |  Film

Čistka

Walking Tall, 2004

Leta 1973 je v ameriške dvorane privršala kriminalka Walking Tall, ki so jo pri nas naslovili Šerif iz države Tennessee. Povsem upravičeno: film se je dogajal v Tennesseeju, specifično, v okrožju McNairy, kjer je za red & zakon skrbel šerif Buford Pusser, ki pa ni bil le fikcija - nak, Buford je bil resnična oseba, celo legenda, folk hero. Ni pel niti igral, ampak tolkel - z metrsko palico je nalomil lokalno podzemlje, kolekcijo dilerjev, zvodnikov, tihotapcev alkohola, hazarderjev in skorumpiranih sodnikov, ki so mu najprej ubili psa in potem še ženo, kar je seveda njegovi palici obrate le še navilo. Buford je rad rekel: "Nič ni narobe s pištolo v pravih rokah."

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 46  |  Kultura  |  Film

Leta 1973 je v ameriške dvorane privršala kriminalka Walking Tall, ki so jo pri nas naslovili Šerif iz države Tennessee. Povsem upravičeno: film se je dogajal v Tennesseeju, specifično, v okrožju McNairy, kjer je za red & zakon skrbel šerif Buford Pusser, ki pa ni bil le fikcija - nak, Buford je bil resnična oseba, celo legenda, folk hero. Ni pel niti igral, ampak tolkel - z metrsko palico je nalomil lokalno podzemlje, kolekcijo dilerjev, zvodnikov, tihotapcev alkohola, hazarderjev in skorumpiranih sodnikov, ki so mu najprej ubili psa in potem še ženo, kar je seveda njegovi palici obrate le še navilo. Buford je rad rekel: "Nič ni narobe s pištolo v pravih rokah."

A kot rečeno, sam je pravico raje delil s palico, ki jo je imenoval "pacifier". Izgledal je kot furijozni, eksplozivni, biblični ata, ki šeška barabe in ki spirali nasilja kontrira z nasiljem - ljudstvo je bilo tako navdušeno, da je film, sicer remix policijske sociologije, malomestne tragedije in demagoškega vesterna, dobil še dve nadaljevanji, TV film (Pravi ameriški junak) in TV serijo. Vau! Še več: v prvem delu ga je igral Joe Don Baker, v prvem nadaljevanju pa ga naj bi igral kar sam Buford, a se ni izšlo - leta 1974 se je ubil v prometni nesreči. Buford, ruralna verzija Dirty Harryja in južnjaška verzija Paula Kerseyja (Death Wish), je Pravico, Red, Zakon in Dobro spremenil v domeno desnice, medtem ko se za državljanske pravice osumljencev ni menil - kolo s standardi državljanskih pravic je hotel zavrteti nazaj, češ, ta jebeni liberalizem nam veže roke, tako da smo v boju proti podzemlju povsem nemočni. S tem je pihal na dušo desnici, ki se ji je zdelo, da je Amerika po letu '68 skrenila preveč na levo, da se je preveč liberalizirala in da je s forsiranjem državljanskih pravic odprla vrata kriminalu, "terorju".

Čistka je rimejk, ki pa se je pri originalu - tako kot večina sodobnih h'woodskih rimejkov - le "navdihnil". Buforda Pusserja igra Rock (alias Dwayne Johnson), eks rokoborec, ki pa mu ni ime Buford Pusser, ampak Chris Vaughn. Ni poročen, ni belec, ampak sin črnca in belke, in ni doma ni iz Tennesseeja, ampak iz države Washington - in hej, pravkar se je vrnil iz vojne, kjer je služil v posebnih enotah, toda dela za vojnega heroja ni. Rambo redux, heh. Edino žago so zaprli, tako da lahko lokalci delo najdejo le v kazinu, ki pa ga furajo sumljivi tipi, napol arijski gangsterji, razpečevalci mamil, alkohola, pornografije in dekadence. Rock, ne ravno fan peep-showa in igralnih avtomatov, se jim upre, a ga skoraj ubijejo, toda ko se da izvoliti za šerifa (iz države Washington), dobi licenco za čiščenje - s trdo, testosteronsko palico. Čistka je odštevanka, zgodba o logiki preventivne avtomatike - reductio ad absurdum Busheve politike, ki liberalizem prikazuje kot gangsterizem, svoj ekonomski polom pa kot vrnitev k preprostim, ruralnim, bibličnim vrednotam. Šur, Rock bo v nadaljevanju igral guvernerja države Washington. In potem ga ne bo več le igral.

PROTI